Putin naj bi bil pripravljen končati vojno

"Putin se lahko bori, kolikor dolgo je treba, vendar je Putin pripravljen tudi na prekinitev ognja in zamrznitev vojne," je dejal eden od virov, ki je seznanjen z vsebino pogovorov kremeljske vrhuške. Vsi štirje viri so za Reuters spregovorili po zagotovilu anonimnosti. 

Putinov tiskovni predstavnik Dmitrij Peskov je v odgovoru Reutersu dejal, da je vodja Kremlja večkrat dal jasno vedeti, da je Rusija odprta za dialog za dosego svojih ciljev, in dejal, da si država ne želi "večne vojne". Ukrajinsko zunanje in obrambno ministrstvo na vprašanja nista odgovorila. 

Nekateri zahodni vojaški in politični analitiki so imenovanje ekonomista Andreja Belousova za ruskega obrambnega ministra označili za znanilo tega, da rusko gospodarstvo prehaja v gospodarstvo, podrejeno vojnim potrebam, pripravljeno na zmago v dolgotrajnem konfliktu, piše Reuters. Imenovanje Belusova sledi velikemu ruskemu pritisku na bojišču in ozemeljskemu napredovanju v zadnjih tednih. 

Vendar pa viri pravijo, da bi Putin, ki je bil marca znova izvoljen za nov šestletni mandat, raje izkoristil trenutni gospodarski zagon Rusije in končal vojno. Glede na poznavanje pogovorov v vrhu Kremlja sta dva vira povedala, da Putin meni, da so bili dosedanji dosežki v vojni dovolj veliki, da bi državljanom lahko "prodali zmago". Največji kopenski spopad v Evropi po drugi svetovni vojni je terjal več deset tisoč življenj na obeh straneh in povzročil obsežne sankcije Zahoda proti ruskemu gospodarstvu, katerih učinki so sicer dvomljivi. 

Trije viri so za tiskovno agencijo povedali, da Putin razume, da za večji preboj na fronti potrebuje razglasitev nove mobilizacije, česar pa si ne želi. Pri tem eden od virov opozarja na to, da je podpora Putinu padla po prvi delni mobilizaciji septembra 2022, ko je več tisoč moških zapustilo državo. Peskov je dejal, da Rusija ne potrebuje mobilizacije in namesto tega v oborožene sile novači prostovoljce. Možnost prekinitve ognja ali celo mirovnih pogajanj se trenutno zdi oddaljena, piše Reuters. 

Volodimir Zelenski je večkrat dejal, da mir pod Putinovimi pogoji ne pride v poštev. Obljubil je, da bodo ukrajinske sile znova zavzele izgubljeno ozemlje, vključno s Krimom, ki si ga je Rusija priključila leta 2014. Leta 2022 je podpisal odlok, s katerim so kakršni koli pogovori s Putinom uradno razglašeni za prepovedane. Eden od virov je zato napovedal, da dogovora ne bo, dokler bo Zelenski na oblasti, razen če bi ga Rusija zaobšla in sklenila dogovor z Washingtonom. Vendar pa je ameriški državni sekretar Antony Blinken prejšnji teden v govoru v Kijevu novinarjem dejal, da ne verjame, da Putina zanimajo resna pogajanja.

Ameriško zunanje ministrstvo vztraja pri stališču, da mora vsaka pobuda za mir spoštovati ozemeljsko celovitost Ukrajine znotraj njenih mednarodno priznanih meja. "Kremelj še ni pokazal nobenega pomembnega interesa za končanje svoje vojne, ravno nasprotno," je dejal tiskovni predstavnik ministrstva.

Konferenca v Švici

Ukrajina se sicer pripravlja na pogovore, ki jih bo prihodnji mesec gostila Švica in bodo namenjeni poenotenju mednarodnega mnenja o tem, kako končati vojno. Pogovori so bili sklicani na pobudo Zelenskega, ki meni, da udeležba Rusije in Putina ni zaželena. Švica tudi ni povabila Rusije. Moskva je dejala, da pogovori v tem primeru niso verodostojni. Ukrajina in Švica želita udeležbo ruskih zaveznic, vključno s Kitajsko.

Ob nedavnem obisku Kitajske je Putin dejal, da pri pogovorih v Švici ne gre za resna mirovna pogajanja, ampak zgolj zbiranje podpore za zahteve Zelenskega. "Pripravljeni smo na razpravo. Nikoli nismo zavrnili," je Putin vseeno dejal na Kitajskem. V Kremlju so večkrat poudarili, da je Moskva odprta za pogovore, "ki temeljijo na novi realnosti na terenu".

V Kijevu menijo, da Putinu, čigar administracija je pred invazijo na Ukrajino leta 2022 večkrat zanikala, da načrtuje vojno, ni mogoče zaupati, da bo spoštoval kakršen koli dogovor. Tako Rusija kot Ukrajina sta večkrat sporočili, da se bojita, da bi druga stran morebitno prekinitev ognja uporabila za ponovno oboroževanje. Ukrajina se poleg pomanjkanja streliva in sistemov protiletalske obrambe sooča tudi s pomanjkanjem vojakov, zato so znižali najnižjo vpoklicno starost za moške s 27 na 25 let. 

Ozemlje

Putin vztraja pri ohranitvi ozemeljskih pridobitev in o tem se ni mogoče pogajati, so za Reuters navedli vsi štirje neimenovani viri. "Putin bo rekel, da smo zmagali, da nas je Nato napadel in da smo obdržali svojo suverenost, da imamo kopenski koridor do Krima, kar je res," je dejal eden od njih.

Zamrznitev konflikta po sedanji liniji bi pustila Rusiji v lasti znatne dele štirih ukrajinskih regij, ki jih je uradno vključil v Rusijo septembra 2022, sicer nobene regije povsem v celoti. Peskov je dejal, da ne more biti govora o vrnitvi štirih regij, ki so zdaj za vedno del Rusije v skladu z njeno ustavo. 

Eden od virov je dejal, da Putina pri želji po sklenitvi dogovora spodbuja ocena, da se v Rusijo vrača vse več prekaljenih veteranov, ki bodo nezadovoljni s povojnimi zaposlitvami in možnostmi dohodka, kar bi lahko povzročilo napetosti v družbi.

"Rusija bo nadaljevala z napredovanjem"

Februarja so trije ruski viri Reutersu povedali, da so ZDA zavrnile prejšnji Putinov predlog o prekinitvi ognja za zamrznitev vojne. Trije od štirih virov so dejali, da si ruski predsednik še naprej prizadeva izkoristiti priložnosti za pridobitev dodatnega ozemlja. Rusija nadzoruje okrog 18 odstotkov ukrajinskega ozemlja, ta mesec pa je iz smeri Belgoroda napadla harkovsko regijo. 

Putin se zanaša na dejstvo, da ima Rusija na voljo več ljudstva kot Ukrajina in ima sposobnost vzdrževati prednost v številčnosti tudi brez mobilizacije in s spodbujanjem prostovoljnega služenja s številnimi finančnimi stimulacijami. "Rusija bo nadaljevala z napredovanjem," je dejal vir, ki je sodeloval s Putinom. Ruski predsednik bo počasi osvajal ozemlja, dokler Zelenski ne predlaga zaustavitve spopadov. Putin naj bi svojim sodelavcem dejal, da Zahod Ukrajini ne bo uspel zagotoviti dovolj orožja, kar bo načelo ukrajinsko moralo. 

Ameriški in evropski voditelji so dejali, da bodo stali ob strani Ukrajini, dokler ne bosta zagotovljeni njena varnost in suverenost. Države Nata in zaveznice Ukrajine pravijo, da poskušajo pospešiti dostavo orožja. "Rusija bi lahko kadar koli končala vojno z umikom svojih sil iz Ukrajine, namesto da vsak dan nadaljuje z brutalnimi napadi na ukrajinska mesta, pristanišča in ljudi," je dejal State Department v odgovoru na vprašanje o dobavah orožja.

Vsi viri, ki so govorili z Reutersom, pravijo, da je Putin svetovalcem povedal, da nima nobenih želja in načrtov glede ozemlja držav članic Nata, kar odražajo tudi njegovi komentarji v javnosti. Dva izmed virov sta izpostavila rusko zaskrbljenost zaradi naraščajoče nevarnosti stopnjevanja napetosti z Zahodom, vključno z jedrsko eskalacijo.

V State Departmentu pravijo, da ZDA niso spreminjale svoje stopnje pripravljenosti ter da niso opazile nobenega znaka, da se Rusija pripravlja na uporabo jedrskega orožja. "Še naprej spremljamo strateško okolje in ostajamo pripravljeni," je dejal tiskovni predstavnik.