Izolacija ruskega predsednika se je v zadnjih letih okrepila, še zlasti od pandemije covida-19. Toda zaskrbljenost se je v Kremlju zaostrila, ko so Ukrajinci začeli aktivneje uporabljati drone za napade. Predvsem se bojijo državnega udara ali poskusa atentata, je za FT povedal vir, ki je seznanjen s podatki evropskih obveščevalnih služb.
Strahovi so se okrepili tudi zaradi zajetja venezuelskega voditelja Nicolasa Madura s strani ZDA letos januarja, je dodala oseba, seznanjena s predsednikom Putinom.
Zvezna zaščitna služba (FSO) je zato še dodatno zaostrila že tako stroge varnostne ukrepe, Putin pa je zmanjšal število obiskov. Okrepili so se tudi varnostni pregledi za ljudi, ki se z njim srečujejo osebno, pravijo viri za FT.
Predsednik in njegova družina naj bi prenehali obiskovati svoje rezidence v Moskvi in na severozahodnem območju Valdaj ter naj bi namesto tega preživljali več časa v bunkerjih, tudi na območju Krasnodarja na jugu Rusije. Od tam naj bi Putin več tednov zapored delal, medtem ko naj bi državni mediji uporabljali vnaprej posnete posnetke.
Osebju iz predsednikovega najožjega kroga, vključno s kuharji, fotografi in telesnimi stražarji, je prepovedana uporaba javnega prevoza ter mobilnih telefonov ali naprav z dostopom do interneta v njegovi bližini. Nadzorni sistemi so nameščeni tudi v njihovih domovih. Z varnostjo predsednika in zaščito naj bi bile povezane tudi nedavne prekinitve interneta v Moskvi.
Agenti FSO nenehno izvajajo obsežne preglede s pomočjo psov na bregovih reke Moskve, v pripravljenosti pa so na odziv v primeru napadov z droni.
Varnostne skrbi pa niso omejene le na Putina, predstavniki varnostnih služb naj bi se med seboj obtoževali tudi za neuspehe pri zaščiti najvišjih ruskih vojaških uradnikov, vključno z umorom Fanila Sarvarova, generalpodpolkovnika. Vodja FSB, Aleksander Bortnikov, je za slabo zaščito okrivil obrambno ministrstvo, ki nima enote, namenjene zaščiti visokih uradnikov. Viktor Zolotov, vodja nacionalne garde in nekdanji Putinov telesni stražar, pa je odgovornost zanikal in omenil pomanjkanje sredstev za zaščito.
Zaradi spora je moral posredovati sam predsednik in FSO naročil, naj zagotovijo varnost desetim visokim generalom, vključno s tremi namestniki in načelnikom generalštaba Valerijem Gerasimovom.
Putin osredotočen na vojno, domačo politiko potisnil na stran
Ruski predsednik naj bi se vse manj ukvarjal z domačo politiko in vse bolj z vojno na ukrajinskih tleh. Vsakodnevno naj bi organiziral srečanja z vojaškimi uradniki in se osredotočal na operativne podrobnosti. Uradnike, ki niso povezani z vojno, naj bi praviloma sprejel le enkrat na nekaj tednov ali mesecev.
"Putin 70 odstotkov svojega časa porabi za vodenje vojne, preostalih 30 odstotkov pa za srečanja z nekom, kot je predsednik Indonezije, ali za ukvarjanje z gospodarstvom," je dejal eden od njegovih znancev za FT.
Ta predsednikova "nezainteresiranost" pa naj bi spodbudila nezadovoljstvo med državljani. Po podatkih državnih in neodvisnih anket je Putinova podpora padla na najnižjo raven od jeseni 2022, ko je napovedal delno mobilizacijo, zaradi katere je iz države pobegnilo več sto tisoč mladih moških.
Ena najbolj odmevnih kritičark je bila Victoria Bonya, blogerka, ki živi v Monaku. Putinu je očitala, da se ga ljudje bojijo, hkrati pa jasno povedala, da ne nasprotuje režimu. Po njenem nagovoru je Putin prvič javno spregovoril o omejevanju interneta in pozval uradnike, naj "ustrezno obveščajo državljane" ter naj se "ne osredotočajo zgolj na prepovedi".
Še en znak zaostrene varnosti so Putinova redka potovanja in srečanja v letošnjem letu. Lanski obiski so denimo vključevali tudi potovanja v regijo Kursk ob meji z Ukrajino ter obiske vojaških poveljstev, letos pa tega skoraj ni bilo.
