Putin odhaja na obisk k Džinpingu

Obisk Putina pri Džinpingu predstavlja najnovejši dokaz enotnosti med avtoritarnima zaveznicama proti zahodnemu liberalnemu svetovnemu redu pod vodstvom ZDA, piše AP. Voditelja naj bi namreč razpravljala o sodelovanju na različnih področjih, a tudi o mednarodnih odnosih in regionalnih vprašanjih. Poglobila naj bi sodelovanje na področju industrije in visoke tehnologije, vesolja in miroljubne uporabe jedrske energije, umetne inteligence, obnovljivih virov energije in drugih inovativnih sektorjev, je dejal Putin.

Da sta Kitajska in Rusija zaveznici, ni skrivnost. Kitajska je politično podprla Rusijo v konfliktu, izvaža ji strojno orodje, elektroniko in druge izdelke, ki naj bi prispevali k ruskim vojnim prizadevanjem, ne da bi dejansko izvažala orožje. Poleg tega je Kitajska zelo pomemben izvozni trg za dobavo energije, ki polni kremeljsko blagajno. Sicer si močno prizadeva, da bi v konfliktu v Ukrajini nastopila kot nevtralna, a dosledno nasprotuje vsakršnim gospodarskim sankcijam proti Rusiji. Ti dve avtoritarni državi sta vse bolj v sporu z zahodnimi državami in Natom, hkrati pa si prizadevata pridobiti vpliv v Afriki, na Bližnjem vzhodu in v Južni Ameriki.

V intervjuju za kitajsko državno tiskovno agencijo Xinhua, je Putin pozdravil "veliko partnerstvo med državama in njuna skupna prizadevanja za krepitev suverenosti, zaščito ozemeljske celovitosti in varnosti držav". 

Putinov obisk bo sicer potekal le nekaj dni pred inavguracijo Williama Lai Čing-teja za naslednjega predsednika Tajvana, samoupravne otoške demokracije, ki jo Kitajska razglaša za svoje ozemlje in ji grozi, da jo bo po potrebi priključila tudi s silo.

Džinping pa se je nedolgo nazaj vrnil s petdnevnega obiska v Evropi, med drugim je obiskal tudi Madžarsko in Srbijo, državi, ki imata kar dobre odnose z Rusijo. Potovanje, ki je bilo prvo po petih letih, je veljalo za poskus povečanja kitajskega vpliva. 

Moskva in Peking želita prevzeti vodilno vlogo pri vzpostavljanju demokratične svetovne ureditve, je ob tem dejal Sergej Lavrov, ruski zunanji minister. "Kitajska je postala vodilna na svetu, to pa ni všeč ZDA, ki skušajo na kolena spraviti preostali Zahod," je po poročanju ruske tiskovne agencije Tass poudaril Lavrov.

Džinping je Evropo že pozval, naj pomaga, da se svet izogne "novi hladni vojni", in predlagal, naj se upre tistemu, kar Peking vidi kot prizadevanja ZDA za zajezitev Kitajske, navaja CNN. Kot kaže, voditelj sam zaostruje odnose z Zahodom in poudarja svetovni razkol, kar vodja Nata Jens Stoltenberg označuje za zelo nevarno. "Živimo v nevarnejšem svetu, avtoritarne sile se vse bolj povezujejo. Rusija dobiva podporo za svojo agresivno vojno od Kitajske, Irana in Severne Koreje," je dejal prejšnji mesec.

Govora bo tudi o vojni v Gazi

Kot mnogi predvidevajo, bo Gaza ena od ključnih točk pogovora med voditeljema. Obe velesili sta namreč zavrnili obsodbo Hamasa zaradi terorističnega napada na Izrael 7. oktobra, prav tako sta večkrat kritizirali Izrael in ZDA. 

Konflikt vpliva tudi na to, kako Kitajska in Rusija gledata na svoje odnose s tamkajšnjimi državami. Med drugim tudi z Iranom, ki se je lani pridružil dvema mednarodnima skupinama, ustanovljenima v Pekingu in Moskvi, BRICS in Šanghajski organizaciji za sodelovanje.