Tujina

Putin odredil delno mobilizacijo rezervistov, v več mestih protesti

Moskva, 21. 09. 2022 08.17 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
M.S., M.V.
Komentarji
1

Ruski predsednik Vladimir Putin je prvič po začetku invazije nagovoril rusko javnost. Kot je poudaril, je cilj Rusije osvoboditev Donbasa, ob tem pa je podprl izvedbo referendumov v ukrajinskih regijah pod ruskim nadzorom. Za te namene je odredil delno vojaško mobilizacijo. Oblasti so že vročile napovedanih 300.000 pozivov, v nekaterih ruskih mestih pa potekajo protesti in aretacije. Pridržali naj bi več kot 1000 ljudi. Kitajska je medtem obe strani pozvala k zaustavitvi ognja, spoštovanju ozemeljske celovitosti držav in tudi varnostnih interesov obeh strani.

Več videovsebin
  • Iz 24UR ZVEČER: Rusijo državljani množično zapuščajo
    03:29
    Iz 24UR ZVEČER: Rusijo državljani množično zapuščajo
  • Iz 24UR: Putin odredil delno vojaško mobilizacijo
    04:06
    Iz 24UR: Putin odredil delno vojaško mobilizacijo
  • Iz SVETA: Delna ruska mobilizacija
    02:19
    Iz SVETA: Delna ruska mobilizacija

Ruski predsednik Vladimir Putin se je oglasil dan po tistem, ko so proruske oblasti v štirih regijah v Ukrajini, ki so jih zasedle ruske sile, napovedale skorajšnje referendume o priključitvi Rusiji.

"Državljani Ljudskih republik Doneck in Lugansk, Hersona in Zaporožja ter drugih območij, ki so osvobojena nacističnega režima. Pogovarjali se bomo o korakih za zaščito naše suverenosti, o podpori našim državljanom, da sami odločajo o svoji volji," je uvodoma dejal Putin. 

Kot je ocenil, je cilj Zahoda uničiti Rusijo. "Naš cilj je osvoboditev Donbasa," je dodal. 

Putin podpira izvedbo referendumov v delih Ukrajine pod ruskim nadzorom. "Naredili bomo vse, da zagotovimo varne pogoje za izvedbo referendumov." Za to je po njegovem mnenju ključno, da Rusija podeli pravni status vsem "prostovoljcem", ki se borijo v Donbasu. 

Delna vojaška mobilizacija se bo začela danes, saj je Putin odlok že podpisal. "Poudarjam, da gre za delno mobilizacijo. Vpoklicani bodo le rezervisti. Ruski državljani, ki bodo vpoklicani, bodo deležni vseh ugodnosti, ki jih imajo poklicni vojaki," je še povedal. 

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je kasneje pojasnil, da bodo mobilizirali 300.000 ljudi. Vpoklicani bodo le tisti z vojaškimi izkušnjami, pred odhodom na bojišče pa bodo deležni vojaškega usposabljanja. Po besedah Šojguja gre sicer le za majhen delež vseh rezervistov, vseh naj bi bilo v Rusiji okoli 25 milijonov. Ob tem je dodal, da je v Ukrajini do zdaj umrlo 5937 pripadnikov ruske vojske. V to število niso všteti pripadniki luganskih in donetskih enot ter prostovoljci, ki se borijo na ruski strani.

Vladimir Putin
Vladimir Putin FOTO: AP

Ruski predsednik je še dodal, da Zahod izsiljuje Rusijo, a pozablja, da ima ta na voljo veliko orožja, s katerim lahko odgovori. "Uporabili bomo vse vire, ki jih imamo na voljo za zaščito naših ljudi." 

V nekaterih ruskih mestih protesti in aretacije

Ruske oblasti so sporočile, da so že vročile pozive 300.000 osebam, ki bodo vpoklicani v sklopu delne mobilizacije. Osebe se morajo v četrtek javiti na odrejenih zbirnih centrih. "Seveda, notranji ponos mi pravi: Da, pojdi v vojno in tako naprej. Toda zdrav razum mi govori, da lahko tam umrem," je dejal eden od Moskovčanov. Ruski politični analitik Dmitrij Oreškin pa je dejal, da je razglasitev delne mobilizacije velik osebni udarec za ruske državljane, "ki so se še do nedavnega borili z zadovoljstvom, sedeli na kavčih ob televiziji. Zdaj pa je vojna prišla v njihove domove".

V nekaterih večjih ruskih mestih so se odvile protivojne demonstracije, policija pa je več protestnikov pridržala. Gre za najmanj 1026 ljudi, so sporočili iz ruske nevladne medijske organizacije OVD-Info. Shodi so potekali v 38 ruskih mestih. Po navedbah poročevalcev francoske tiskovne agencije AFP v središču Moskve so policisti na glavni nakupovalni ulici pridržali najmanj 50 ljudi, medtem ko so v Sankt Peterburgu obkolili majhno skupino protestnikov in pridržali enega od njih. 

"Na shod sem prišel z namenom, da se ga udeležim, vendar je videti, da so vse že aretirali. Ta režim je obsodil samega sebe in uničuje svojo mladino," je dejal 60-letni protestnik Aleksej. "Zakaj služite Putinu, človeku, ki je na oblasti že 20 let!" je mlad protestnik po navedbah AFP zakričal v enega od policistov.

"Zakaj odločajo o moji prihodnosti namesto mene? Strah me je zame in za mojega brata," pa je dejala študentka Oleksandra Sidorenko.

Odziv zahoda: Gre za znake ruskega neuspeha

Ameriška veleposlanica v Ukrajini Bridget Brink je v odzivu zapisala, da so "navidezni referendumu in mobilizacija znaki šibkosti in ruskega neuspeha". Ob tem je poudarila, da ZDA nikoli ne bodo priznale zahtev Rusije po "domnevno priključenem ukrajinskem ozemlju", Ukrajini pa bodo stali ob strani, dokler bo treba.

Nekdanji britanski veleposlanik v Rusiji Tony Brenton pa je za Sky News ocenil, da delna vojaška mobilizacija pomeni precejšnjo eskalacijo ukrajinske vojne. "Rusija se je doslej v tej vojni borila z eno roko zvezano na hrbtu, zavračali so mobilizacijo, ker je Putina skrbel učinek tovrstnega ukrepa na rusko javno mnenje. Zdaj je sprejel nasvet svoje vojske in se vrnil k jedrskim grožnjam. Ne vem, ali verjame v to ali ne, a očitno gre za pomemben korak naprej v njegovi retoriki," je komentiral Brenton. 

Dodal je še, da se v očeh ruske javnosti to, kar so doslej v Rusiji opisovali kot "vojaško operacijo", bliža vojni. 

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski "ne verjame", da bo Rusija uporabila jedrsko orožje, je dejal v današnjem pogovoru za nemško televizijo Bild. "Jutri lahko Putin reče, da poleg Ukrajine želijo tudi del Poljske, sicer bo uporabil jedrsko orožje," je še dejal ukrajinski predsednik, ki je dodal, da "na takšne grožnje in izsiljevanje ne smemo pristajati". Povedal je tudi, da bo Ukrajina nadaljevala s protiofenzivo, in znova potrdil svoje prepričanje v uspeh ukrajinskih sil pri osvobajanju zasedenih ozemelj. "Vladimir Putin želi Ukrajino utopiti v krvi, tudi v krvi svojih vojakov", je Zelenski dejal v zvezi z delno mobilizacijo, ki jo je danes odredil ruski predsednik. "Potrebuje večmilijonsko vojsko, saj vidi, da velik del ruskih vojakov beži," je dodal.

Nemški podkancler Robert Habeck je medtem ocenil, da gre za nadaljnjo eskalacijo konflikta v Ukrajini, nemška vlada pa bo razpravljala, kako se na Putinovo napoved odzvati. Nemški kancler Olaf Scholz je v torkovem govoru pred Generalno skupščino Združenih narodov obljubil nadaljnjo vojaško pomoč Ukrajini. "Putin se bo odpovedal svoji vojni in imperialističnim ambicijam le, če bo spoznal, da ne more zmagati. Ne uničuje le Ukrajine, ampak tudi svojo državo," je dejal Scholz. 

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je ob robu zasedanja Generalne skupščine Združenih narodov ruskega predsednika obtožil nevarne in nepremišljene retorike. "To je nevarna in nepremišljena retorika in tudi ni nič novega, saj je to storil že večkrat. Dobro ve, da se jedrska vojna ne bi smela nikoli začeti in da v njej ni mogoče zmagati, za Rusijo pa bo imela posledice brez primere," je povedal Stoltenberg in hkrati poudaril, da bo zveza Nato poskrbela, da v Moskvi ne bo nesporazumov glede pripravljenosti zavezništva na obrambo.

Kitajska pozvala k prekinitvi ognja

Kitajske oblasti so, potem ko je Putin odredil delno vojaško mobilizacijo, pozvale k čim prejšnji prekinitvi ognja v Ukrajini. Hkrati so v Pekingu izrazili pripravljenost sodelovati z mednarodno skupnostjo pri umirjanju razmer. "Zadevne strani pozivamo, naj z dialogom uresničijo prekinitev ognja ter čim prej najdejo rešitev, ki bo upoštevala legitimne varnostne interese vseh strani," je na redni novinarski konferenci dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Wang Wenbin.

Poudaril je, da je Kitajska pripravljena sodelovati z mednarodno skupnostjo, da bi še naprej igrala konstruktivno vlogo pri umirjanju razmer in hkrati dodal, da Peking vztraja, da je treba spoštovati suverenost in ozemeljsko celovitost vseh držav. Ob tem je še sporočil, da je potrebno upoštevati tudi legitimne varnostne interese držav in podpirati vsa prizadevanja za mirno reševanje kriz.

Kitajska in Rusija sta v zadnjih letih bistveno okrepili medsebojne odnose. Prejšnji teden sta se Putin in kitajski voditelj Ši Džinping srečala na vrhu voditeljev v Uzbekistanu, kjer je ruski predsednik obsodil poskuse ustvarjanja "enopolarnega sveta" in pohvalil uravnoteženo držo Kitajske glede Ukrajine.

Kitajska sicer ostaja nevtralna glede ruske invazije v Ukrajini, se pa Peking strinja s stališčem Moskve, da je širitev Nata pripomogla k izbruhu vojne.

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9