Zelenski pozval NATO k preventivnemu napadu

A po besedah tiskovnega predstavnika predsednika, Zelenski ni pozival k uporabi jedrskega orožja proti Rusiji. "Predsednik je govoril o obdobju pred 24. februarjem. Takrat bi morali uporabiti preventivne ukrepe, da bi preprečili začetek vojne. Naj vas spomnim, da je bilo takrat govora le o preventivnih sankcijah," pojasnjuje Nikiforov. Oglasil se je tudi Mihajlo Podoljak, svetovalec Zelenskega, ki pravi, da predsednik ni omenjal preventivnega jedrskega napada na Rusijo, ampak se je "le odzval na rusko jedrsko izsiljevanje in predlagal, da se preventivno pojasni, kakšne bodo posledice za Rusijo." Kot napad, tako Podoljak, je ime Zelenski v mislih "sankcije in pomoč v orožju".

Na izrečene besede so se ostro odzvali v Moskvi, saj jih razumejo kot poziv k jedrskemu obračunu z Rusijo. Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da bi moral svet, predvsem ZDA, Velika Britanija in Evropska unija, pozorno poslušati  besede ukrajinskga voditelja. Izjave Zelenskega je označil za "poziv k začetku svetovne vojne z nepredvidljivimi in pošastnimi posledicami". Izjave je obsodila tudi tiskovna predstavnica ruskega zunajega ministrstva Marija Zakarova.

Ukrajinski predsednik je besede izrekel preko videoklica na konferenci avstralskega inštituta za politične in ekonomske študije Lowy.

Zelenski je čez dan prek videokonference spregovoril tudi na prvem srečanju Evropske politične skupnosti (EPS) v Pragi. Evropske voditelje iz več kot 40 držav je pozval k vojaški pomoči Ukrajini v boju proti ruski agresiji, rekoč, da bi s tem zaščitili tudi Evropo. Pri tem je napovedoval, da bi ruski tanki lahko napredovali proti Varšavi ali spet proti Pragi, in omenjal tudi ciljanje Rusije na Finsko.

Izpostavil je tudi dejstvo, da se srečanja ne udeležujejo predstavniki Rusije, za katero se zdi, da geografsko spada v Evropo, a je z vidika svojih vrednot in obnašanja najbolj protievropska država na svetu. Pozval je k miru v Ukrajini, pri čemer računa na pomoč zahodnih držav. Pri tem se je izrekel za varnostna jamstva pred vstopom njegove države v zvezo Nato. Zelenski je namreč konec prejšnjega meseca, na dan, ko je ruski predsednik Vladimir Putin podpisal dokumente o priključitvi štirih ukrajinskih regij Rusiji, dejal, da bo Ukrajina uradno vložila prošnjo za vstop v Nato po hitrem postopku.

Rusija si po besedah Zelenskega ne želi miru. Pri tem je pozval k nadaljnji zaostritvi sankcij proti Moskvi. Zavzel se je tudi za prekinitev sodelovanja z Rusijo in njenimi podjetji, prav tako bi jo morali izključiti iz vseh mednarodnih organizacij ali vsaj suspendirati njeno članstvo, najprej v Združenih narodih, je poudaril ukrajinski predsednik.

Zelenski je Rusijo obtožil jedrskega izsiljevanja in destabilizacije energetskih trgov ter ji očital, da stoji za sabotažami v Evropi, tako proti skladiščem orožja v preteklosti in sedaj tudi proti plinovodom, pri čemer je namignil na nedavno poškodovanje cevi Severnega toka 1 in 2 v Baltskem morju, zaradi česar je prišlo do uhajanja plina, namenjenega v Evropo.

Ukrajinske sile naj bi si prisvojile 2400 kvadratnih kilometrov

Medtem ukrajinske sile napredujejo tako na jugu kot vzhodu, poroča BBC. Z ukrajinske strani prihajajo informacije, da naj bi njihova vojska na severu in vzhodu države od 21. septembra osvobodila več kot 93 naselij. Ob tem naj bi se pomaknili 55 kilometrov v rusko obrambo in prevzeli nadzor nad več kot 2400 kvadratnimi kilometri ozemlja, med drugim tudi strateško pomembno mesto Liman v regiji Donetsk. 

Medtem britanski novinarji s terena poročajo, da so na območju potekali hudi boji. "Vozili smo se proti Hersonu. Izgledalo je, kot da se je na območju zgodil velik in težak boj. Povsod so zgorela ruska vozila in drugo orožje," je zapisal novinar Guardiana. 

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da bo Rusija vsa ozemlja, ki so jih izgubili, ponovno zavzela.

V raketnem napadu v Zaporožju ubite tri osebe

Guverner Zaporožja Oleksandr Starukh je sporočil, da sta v napadu v četrtek zjutraj umrli dve osebi, tretja oseba pa je umrla v reševalnem vozilu. "Najmanj pet ljudi je pod ruševinami," je na Telegramu zapisal Starukh, poroča Guardian. Dodal je, da so veliko ljudi že rešili, med njimi tudi triletno deklico, in da reševalne akcije še vedno potekajo. Lokalne oblasti še poročajo, da naj bi sedem raket zadelo stanovanjske stavbe, na več mestih je zagorelo.

Guverner je pred tem potrdil, da so izstrelki zadeli stanovanjske stavbe v mestu in povzročili več požarov ter precejšnje uničenje. Prebivalce je pozval k previdnosti, saj po njegovi oceni obstaja velika verjetnost ponovnih napadov, navaja BBC.

Ob priključitvi Rafael Grossi obiskal elektrarno

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal končne dokumente o priključitvi štirih regij Ukrajine. Regije Herson, Zaporožje, Doneck in Lugansk so sprejete v Rusko federacijo, piše v dokumentih. Ob tem je je podpisal tudi odlok, s katerim je Rusija uradno prevzela jedrsko elektrarno v Zaporožju, ki so jo zavzeli že v prvih dneh vojne. V Moskvi in Kijevu se je zato zglasil vodja Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi, ki pa je dejal, da je kljub uradni prisvojitvi Moskve Zaporožje še vedno ukrajinski objekt.

"Za nas je jasno, da elektrarna pripada ukrajinskemu operaterju Energoatomu, saj gre za ukrajinski objekt," je na novinarski konferenci dejal Grossi. Poudaril je, da IAEA še vedno opozarja na vse, kar je potrebno storiti, da bi se izognili jedrski nesreči, in obsodil skoraj neznosne razmere, v katerih dela ukrajinsko osebje v elektrarni.

V luči tega je Grossi opozoril, da je IAEA mednarodna organizacija, ki se ravna po mednarodnem pravu. "In kot veste, aneksije po mednarodnem pravu niso sprejemljive," je nadaljeval. Grossi se namerava po obisku Kijeva odpraviti še v Moskvo.

IAEA je sporočila, da so izvedli za načrte, po katerih bi znova zagnali enega od reaktorjev, potem ko je vseh šest reaktorjev že več tednov ustavljenih. Grossi je v sredo na Twitterju objavil fotografijo vlaka, s katerim se je odpravil v Kijev, in pripisal, da sta jedrska varnost in zaščita območja okoli elektrarne v Zaporožju zdaj še bolj nujni kot kadar koli prej. 

Rusija je sicer že prejšnji petek v Moskvi ob navzočnosti voditeljev regij Herson, Zaporožje, Doneck in Lugans ratificirala priključitev štirih ukrajinskih regij, kjer so potekali referendumi. 

Aktivista in kritika ruske oblasti Vladimirja Karo-Murzija označili za izdajalca

Proti ruskemu opozicijskemu aktivistu Vladimirju Kari-Murziju je bila danes vložena obtožnica, ki ga zaradi širjenja protivladnih sporočil na javnih dogodkih v tujini bremeni izdajstva, je za rusko tiskovno agencijo Tass dejal njegov odvetnik Vadim Prokhorov.

41-letni aktivist, publicist in nekdanji novinar je v pridržanju že od aprila, ko je bil v ločenem postopku obtožen domnevnega širjenja lažnih informacij o vojni v Ukrajini med obiskom ZDA.

Po navedbah odvetnika Kari-Murziju očitajo, da je med govori na javnih dogodkih v Lizboni, Helsinkih in Washingtonu kritiziral ruske oblasti. Prokhorov je izrazil prepričanje, da je pri teh govorih šlo za javno odprto kritiko, ki pa ni predstavljala nikakršne nevarnosti za državo. Tudi obtoženi vse očitke zanika.

Varnostni organi so pred tem izrazili prepričanje, da Kara-Murza že dolgo časa sodeluje z državo članico Nata. V skladu z novo rusko kazensko zakonodajo, Kari-Murziju grozi do 20 let zaporne kazni, še navaja Tass.

Kara-Murza je eden redkih prepoznavnih opozicijskih aktivistov, ki vztraja znotraj Ruske federacije. V preteklosti je veljal za tesnega sodelavca politika Borisa Nemcova, ki je bil leta 2015 umorjen nedaleč od Kremlja. Prav tako je delal za organizacijo tajkuna in pozneje glasnega kritika ruskih oblasti Mihaila Hodorovskega, ki je medtem že zapustil državo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Evropsko sodišče za človekove pravice je v torek obsodilo odločitev Rusije, da Kari-Murziju prepove kandidaturo na volitvah, kar so upravičili z dejstvom, da ima poleg ruskega še britansko državljanstvo.