Skupno premoženje najbogatejših ruskih poslovnežev se je od začetka leta 2026 zmanjšalo za 19,77 milijarde ameriških dolarjev, kaže Bloombergov indeks milijarderjev. Po lestvici je največji padec premoženja med ruskimi milijarderji zabeležil Mihail Prohorov, ki je izgubil 6,45 milijarde dolarjev (približno 5,5 milijarde evrov), njegovo premoženje pa zdaj znaša okoli 10,1 milijarde dolarjev (približno 8,6 milijarde evrov).
Predsedniku družbe Norilsk Nickel Vladimirju Potaninu se je premoženje zmanjšalo za 3,73 milijarde dolarjev (približno 3,2 milijarde evrov) na 22,7 milijarde dolarjev (približno 19,4 milijarde evrov). Ališer Usmanov, delničar družbe Metalloinvest, največjega ruskega proizvajalca železove rude, je izgubil 2,92 milijarde dolarjev (približno 2,5 milijarde evrov), njegovo premoženje pa je ocenjeno na 16,3 milijarde dolarjev (približno 13,9 milijarde evrov). Premoženje soustanovitelja Telegrama Pavla Durova se je zmanjšalo za 2,56 milijarde dolarjev (približno 2,2 milijarde evrov) na 11,8 milijarde dolarjev (približno 10,1 milijarde evrov).
Oligarhi selijo milijarde v tujino
Ruski oligarhi selijo milijarde v tujino, da bi jih zaščitili pred Putinovim vojnim gospodarstvom, pa piše Clashreport.com. Ruski milijarderji potiho prenašajo desetine milijard evrov v tuje kriptovalute, zlato in nepremičnine. Zaradi strahu pred zasegi premoženja s strani države ter grozečo domačo bančno krizo svoje bogastvo selijo daleč zunaj dosega Vladimirja Putina. Ta tihi odliv kapitala predstavlja preobrat trenda, ki se je začel po obsežni invaziji na Ukrajino leta 2022, ko so zahodne sankcije ruske oligarhe prisilile k vračanju premoženja v Rusijo.
Danes pa je glavna grožnja domače okolje. Oblasti od leta 2024 izvajajo odmevne zasege premoženja, pri čemer posebej ciljajo na poslovneže z dvojnim državljanstvom ali močnimi povezavami s tujino. Iskanje novih prihodkov za državni proračun je že močno prizadelo več velikih poslovnih imperijev. Tožilci so denimo podržavili premoženje Vadima Moškoviča ter rudarskega magnata Konstantina Strukova.
Ruski generalni tožilec Aleksander Gucan je marca izjavil, da so tožilci lani državi vrnili premoženje v vrednosti več kot 4 bilijone rubljev, kar je bilo ocenjeno na 51,5 milijarde dolarjev oziroma približno 44 milijard evrov.
Finančni pritisk se je okrepil marca letos, ko je milijarder Sulejman Kerimov predlagal, da najbogatejši poslovneži državi namenijo obsežne finančne prispevke. Predsednik Vladimir Putin naj bi predlog pozdravil zaradi vse višjih obrambnih izdatkov, čeprav je tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pozneje zanikal, da bi bile podane kakršne koli uradne zahteve.
Da bi se izognili tako zahodnim sankcijam kot nadzoru Kremlja, se ruski kapital steka v alternativna varna zatočišča. Premožni Rusi intenzivno vlagajo na nepremičninskih trgih v Dubaju, Monaku in Turčiji. Drugi širijo svoje portfelje v Afriki ali uporabljajo zasebne investicijske sklade v Savdski Arabiji. Neformalni odlivi, večinoma prikriti prek transakcij s kriptovalutami, so letos po konservativnih ocenah dosegli več deset milijard evrov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.