Putin preklical odlok o podpori suverenosti Moldavije pri vprašanju Pridnestrja

Odlok o podpori suverenosti Moldavije pri reševanju vprašanja Transnistrije oz. Pridnestrja je Moskva sprejela v skladu s svojo takratno zunanjo politiko, ki je predvidevala tesnejše odnose z Evropsko unijo in ZDA. Rusijo je zavezoval, da bo rešitve za določitev posebnega statusa Pridnestrja iskala "na podlagi spoštovanja suverenosti, ozemeljske celovitosti in nevtralnega statusa Republike Moldavije". 

Odločitev o razveljavitvi odloka so objavili na spletni strani Kremlja, v njej pa je navedeno, da so jo sprejeli zaradi "zagotavljanja nacionalnih interesov Rusije v povezavi z globokimi spremembami v mednarodnih odnosih".

Pridnestrje, v katerem živi pretežno rusko govoreče prebivalstvo, se je od Moldavije odcepilo leta 1990 iz bojazni, da bi se po razpadu Sovjetske zveze Moldavija priključila Romuniji. V vojni z moldavskimi silami so nato separatisti s pomočjo Rusije zmagali in leta 1992 razglasili Pridnestrsko republiko, ki jo priznava samo Moskva. Odtlej na območju, kjer so še vedno nameščene ruske mirovne sile, ni bilo skoraj nobenega nasilja.

To se je spremenilo ob začetku ruske invazije na Ukrajino. Razmere v Pridnestrski republiki so napete, v preteklih mesecih je prišlo do nekaj eksplozij, v zadnjih dneh pa je ukrajinska vojska v bližino meje pripeljala dodatne okrepitve.

Preklic odloka je bil sicer le eden v vrsti torkovih protizahodnih ukrepov Putina. Nekatere je objavil v svojem letnem govoru o stanju v državi. Moldavsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da bodo odlok podrobno preučili.

Predsednik moldavske skupne nadzorne komisije na varnostnem območju okoli Pridnestrja, Alexandru Flenchea, je za televizijo Publika-TV dejal, da preklic odloka ne pomeni, da Putin opušča pojem moldavske suverenosti. Pojasnil je, da je odlok "politični dokument v okviru izvajanja ruske zunanje politike". Poudaril je, da imata "Moldavija in Rusija osnovni politični sporazum, ki določa vzajemno spoštovanje ozemeljske celovitosti držav".

V času vojne v sosednji Ukrajini so odnosi med Rusijo in Moldavijo, ki ima od junija lani status kandidatke za članstvo v EU, zelo napeti. Obstajajo tudi bojazni, da bi lahko bila država po Ukrajini druga tarča ruskega napada. Kremelj obtožuje Kišinjov protiruske politike, nedavno so zablokirali signale več ruskih televizijskih kanalov, moldavska predsednica Maia Sandu pa je pred dnevi Rusijo obtožila načrtovanja državnega udara v Moldaviji. 19. februarja je v moldavski prestolnici potekal množičen protivladni shod.

Moldavija, ena najrevnejših evropskih držav, ki leži med Romunijo in Ukrajino, ob EU uživa tudi močno podporo ZDA. Ameriški predsednik Joe Biden se je v torek med obiskom v Varšavi srečal tudi z moldavsko predsednico Sandujevo. Znova je potrdil ameriško podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Moldavije, so sporočili iz Bele hiše.

"Rusija se v Ukrajini bori za svoja zgodovinska ozemlja"

Medtem pa je Putin danes na državnem domoljubnem shodu na stadionu Lužniki v Moskvi dejal, da se Rusija v Ukrajini bori za svoja zgodovinska ozemlja. Dodal je, da se ruski vojaki v Ukrajini bojujejo junaško. 

"Pravkar sem od vrha vojaškega vodstva države slišal, da prav zdaj poteka bitka za naša zgodovinska ozemlja, za naše ljudi," je Putin dejal pred več deset tisoč ljudmi, ki so se na stadionu zbrali na predvečer dneva branilcev domovine, praznika, ki ga v Rusiji sicer obeležujejo 23. februarja.

Putin je pohvalil ruske vojake, ki se v Ukrajini bojujejo "junaško in pogumno". "Ponosni smo nanje," je dejal ruski predsednik.

Na stadionu Lužniki, kamor je Putin prišel le za nekaj minut, je sicer potekal koncert z naslovom Slava braniteljem domovine. Dogodka so se udeležili tudi predstavniki ukrajinskih regij Herson, Zaporožje, Doneck in Lugansk, ki si jih je Rusija septembra lani enostransko priključila.

"Zahod je sostorilec (ukrajinskih) vojnih zločinov," je izjavil vodja regije Doneck Denis Pušilin in ponovil trditve Moskve o "nacistični ideologiji", ki vlada v Kijevu. Zahodne zaveznice Ukrajine je ob tem obtožil, da so krive za zaostrovanje konflikta, ker finančno in vojaško podpirajo ukrajinsko stran.