"Obesili me bodo," naj bi dejal ljudem v svojem okolju. Hkrati naj bi naraščalo nezadovoljstvo tako med prebivalstvom kot znotraj ruske elite, Moskva pa naj bi namesto iskanja izhoda iz vojne pripravljala novo stopnjevanje – od dodatnih vojakov in napadov na ukrajinsko energetiko do okrepljenih sabotaž na Zahodu.
Vladimir Putin naj bi vojno proti Ukrajini vse bolj dojemal tudi kot vprašanje lastnega političnega in fizičnega preživetja.
Britanski Economist ob sklicevanju na vire blizu Kremlja poroča, da se ruski predsednik boji posledic, če bi vojno končal brez rezultata, ki bi ga lahko doma predstavil kot jasno zmago. Po tej razlagi bi bil zanj posebej problematičen konec vojne, v katerem Rusija ne bi dosegla niti minimalnega cilja, torej osvojitve celotnega Donbasa na vzhodu Ukrajine.
"Občutek, da je car gol"
Obenem naj bi se razpoloženje v Rusiji slabšalo. Po podatkih neodvisnega ruskega centra Levada 57 odstotkov Rusov trenutne razmere v državi opisuje kot "napete".
Še pomembnejše utegne biti dogajanje znotraj ruske elite. Po poročanju Economista tam narašča frustracija zaradi dolgotrajne izčrpavajoče vojne, v kateri nobeni strani že dalj časa ni uspelo doseči odločilnega preboja. "Vse bolj se krepi občutek, da je car gol," je časnik navedel besede visokega ruskega vira.
Takšna ocena seveda ne pomeni, da je Putinova oblast tik pred zlomom. Kaže pa na nezadovoljstvo v sistemu, ki je bil več kot dve desetletji v veliki meri zgrajen prav na podobi Putina kot voditelja, ki zagotavlja stabilnost, obnavlja rusko moč in državi vrača status velike sile.
Zamrznitev vojne za Moskvo ni rešitev?
Vojna, ki naj bi po prvotnih ruskih načrtih Ukrajino hitro prisilila v pokoritev, je medtem vstopila globoko v peto leto.
Težava Kremlja je po analizi Economista tudi v tem, da preprosta zamrznitev konflikta ne ponuja nujno izhoda.
Takšen scenarij bi lahko Rusijo pustil v strateški in gospodarski slepi ulici, z ogromnimi stroški vojne, militariziranim gospodarstvom in brez političnega rezultata, ki bi upravičil ceno, ki jo je država plačala.
Če je takšna analiza pravilna, Putin zato izbira nadaljevanje boja. Po informacijah zahodnih obveščevalnih in vojaških virov, naj bi Moskva pripravljala stopnjevanje na več področjih hkrati. Eno od njih je nadaljnje povečevanje ruske vojske. Rusija naj bi nameravala pridobiti dodatnih od 300.000 do 400.000 vojakov.
Toda Kremelj naj bi se želel izogniti novi uradni vsedržavni mobilizaciji, kakršna bi bila politično tvegana in nepriljubljena. Namesto tega naj bi novačenje potekalo postopoma in ob močnem pritisku lokalnih oblasti. Takšna "tiha" oziroma postopna mobilizacija bi Kremlju omogočila nadaljnje povečevanje števila vojakov, ne da bi moral ruski javnosti razglasiti novo veliko mobilizacijsko kampanjo.
Pred zimo znova nad ukrajinsko energetiko
Drugi del pričakovanega stopnjevanja je Ukrajincem dobro znan, Rusija pa o tem odprto govori. Pred zimo pripravlja serijo zračnih napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo.
Gre za taktiko, ki jo Moskva uporablja že več zim, ko z raketami in brezpilotnimi letalniki napada elektrarne, transformatorske postaje in druge dele energetskega sistema ter tako skuša Ukrajini v najhladnejšem delu leta povzročiti pomanjkanje elektrike in ogrevanja.
Takšni napadi imajo poleg neposrednega vojaškega in gospodarskega učinka tudi širši namen, povečevati pritisk na ukrajinsko prebivalstvo in oblast.
Napoved novega vala napadov je toliko pomembnejša, ker se Ukrajina sooča s pomanjkanjem prestreznih raket za sisteme zračne obrambe, predvsem tistih, ki jih potrebuje za prestrezanje ruskih balističnih raket.
Sabotaže v Evropi
Tretje področje morebitnega stopnjevanja sega prek ukrajinskih meja. Zahodne obveščevalne službe pričakujejo okrepljene ruske hibridne operacije in sabotaže na Zahodu, med potencialnimi tarčami pa naj bi bile predvsem evropske tovarne orožja, ki proizvajajo opremo in strelivo za Ukrajino.
Evropske države Rusijo že dalj časa obtožujejo različnih hibridnih operacij, a Moskva številne takšne obtožbe zavrača. Če so nove ocene pravilne, bi bil cilj dodatnega pritiska jasen, otežiti evropsko proizvodnjo in dobavo orožja Ukrajini, ne da bi Rusija izvedla neposreden konvencionalni vojaški napad na članico Nata.
Hkrati naj bi ruska državna propaganda vse intenzivneje gradila pripoved o domnevni nevarnosti za Kaliningrad. Ruska eksklava leži med članicama Nata Poljsko in Litvo ter je od preostalega ruskega ozemlja geografsko ločena. Po analizi portala t-online ruski državni mediji občinstvu predstavljajo nepodkrepljene trditve, da Nato pripravlja preventivni napad na Kaliningrad.
Takšno ustvarjanje občutka neposredne zunanje grožnje je pomembno, ker bi lahko služilo kot upravičevanje nadaljnjih ruskih vojaških potez. Na vzhodnem krilu Nata zato po navedbah t-online obstaja strah pred tako imenovano horizontalno eskalacijo – geografsko širitvijo konflikta prek meja Ukrajine.
Bi Rusija lahko napadla Nato tudi iz šibkosti?
Pri tem je pomembno opozorilo nemškega vojaškega zgodovinarja Sönkeja Neitzla. Razmišljanje, da bi Rusija konflikt z Natom tvegala samo, če bi se počutila dovolj močno, je po njegovem lahko napačno.
"Rusija lahko Baltik napade iz položaja vojaške moči, lahko pa tudi iz položaja vojaške šibkosti," je povedal v pogovoru za Tagesschau. To spreminja običajno logiko odvračanja. Vojaška izčrpanost Rusije namreč sama po sebi še ne pomeni, da bi bila nevarnost širšega konflikta nujno manjša. Če bi vodstvo v Moskvi ocenilo, da se njegov strateški položaj slabša in da se čas izteka, bi lahko prav občutek šibkosti povečal pripravljenost za tvegane poteze.
Neitzel je ob številnih incidentih v Evropi, med drugim tudi nedavnem dogajanju na letališču Leipzig/Halle, nemški vladi očital prepočasno ukrepanje predvsem pri obrambi pred droni. Politiki po njegovih besedah razpravljajo, "vendar ne odločajo".
