Vladimir Putin v svojem nagovoru ni neposredno omenil predlagane prekinitve ognja, namesto tega je podal svoj predlog o novem krogu pogajanj med Rusijo in Ukrajino. "Oblastem v Kijevu predlagamo, da se obnovijo pogovori, ki so jih prekinili leta 2022 in poudarjam, brez kakršnihkoli predpogojev," je dejal Putin.
Ruski in ukrajinski pogajalci so v prvih tednih vojne v Ukrajini leta 2022 vodili neposredne pogovore v Istanbulu, vendar se niso uspeli strinjati glede končanja spopadov.
Putin je v nagovoru kot začetni termin pogajanj predlagal 15. maj. Dodal je, da bo v kratkem govoril s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoganom in ga prosil za pomoč pri izvedbi pogovorov. Zagotovil je še, da je zavezan resnim pogajanjem z Ukrajino in da si želi s pogovori "izkoreniniti temeljne vzroke konflikta in vzpostaviti dolgotrajen mir".
Pred odzivom Putina so iz Kremlja v soboto sicer sporočili, da bo Rusija razmislila o predlogu 30-dnevne prekinitve ognja v Ukrajini. Je pa tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov ob tem poudaril, da Kijev ni odgovoril na predlog ruskega predsednika o tridnevni prekinitvi ognja za dan zmage. To je Rusija razglasila enostransko in se je iztekla v soboto.
Zelenski: Čakal ga bom v Turčiji
"Nima smisla nadaljevati ubijanja niti en sam dan. Pričakujemo, da bo Rusija potrdila celovito, trajno in zanesljivo prekinitev ognja, ki bo začela veljati jutri, 12. maja, Ukrajina pa je pripravljena, da ga izpolni," je v izjavi na družbenih omrežjih dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.
Kot pozitivno je označil to, da Rusija razmišlja o končanju več kot tri leta trajajoče vojne, ki se je začela z rusko invazijo na Ukrajino februarja 2022. "Pozitiven znak je, da so Rusi končno začeli razmišljati o koncu vojne," je zapisal na družbenem omrežju X.
"Ves svet že zelo dolgo čaka na to. In prvi korak k resničnemu koncu vsake vojne je prekinitev ognja," je dodal. Dejal je še, da je Kijev pripravljen na neposredne pogovore z Moskvo.
Pozneje je Zelenski sporočil, da je pripravljen. "V četrtek bom v Turčiji čakal Putina. Osebno. Upam, da tokrat ne bodo iskali izgovorov," je zapisal na omrežju X. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo ruska stran pristala na premirje, ki bo potrebna podlaga za diplomacijo.
Golob bi pogovore gostil v Sloveniji
Medtem pa je predsednik vlade Robert Golob danes na omrežju X zapisal, da je včerajšnja videokonferenca zaveznic o Ukrajini znova potrdila močno skupno voljo, da se vojna v Ukrajini konča.
"Slovenija je od začetka vojne med tistimi, ki verjamemo, da se pot do miru začne s pogumnim korakom – s premirjem. Prav zato smo med prvimi zaveznicami predlagali, naj se ta korak zgodi še pred začetkom mirovnih pogajanj. Leta 2001 sta se prav pri nas prvič srečala predsednika Bush in Putin. Slovenija bi bila počaščena, če bi obe strani sprejeli povabilo, da mirovna pogajanja potekajo pri nas - v duhu naše zunanjepolitične zavezanosti miru, ki jo živimo že od osamosvojitve," je zapisal.
Opolnoči se je iztekla začasna prekinitev ognja
Ukrajina je sicer danes sporočila, da je Rusija ponoči, potem ko se je iztekla tridnevna prekinitev ognja, ki jo je enostransko razglasila Moskva, nad njeno ozemlje izstrelila več kot sto brezpilotnih letalnikov.
Premirje, ki ga je ob praznovanju 80. obletnice konca druge svetovne vojne razglasil Putin, se je izteklo opolnoči po krajevnem času (ob 23. uri po srednjeevropskem času).
Kijev od četrtka, ko je začela veljati ruska prekinitev ognja, ni poročal o napadih dronov, čeprav je Moskvo obtožil, da je premirje večkrat kršila. Tudi Rusija je Ukrajino obtožila, da se premirja ne drži.
Ponoči in zjutraj so iz prestolnice Kijev in več ukrajinskih regij, med drugim Odese, Harkova in Dnipropetrovska, poročali o opozorilih pred zračnimi napadi in povečanem številu napadov z droni. O morebitni škodi za zdaj ne poročajo, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Macron nezadovoljen s predlogom Putina glede pogajanj
Francoski predsednik Emmanuel Macron je danes v odzivu na predlog ruskega predsednika Putina glede neposrednih pogajanj z Ukrajino ocenil, da to ni dovolj. "To je prvi korak, ampak ni dovolj," je povedal Macron na Poljskem ob vračanju v domovino z obiska v Ukrajini.
Macron je o predlogu Putina še dejal, da je to tudi "način, kako se ne odzvati. Ne smemo popustiti". Prepričan je, da je treba vztrajati pri tem, da je prekinitev ognja brezpogojna, nato pa se bomo lahko pogovarjali o preostalem.
Macron je ocenil še, da želi Putin pridobiti čas, je pa nesprejemljivo, da bi se Ukrajinci pogajali, medtem ko jih še naprej bombardirajo.
Putin je zgodaj davi za 15. maj predlagal neposredne pogovore z Ukrajino v Istanbulu. Zagotovil je še, da je zavezan resnim pogajanjem z Ukrajino in da si želi s pogovori "izkoreniniti temeljne vzroke konflikta in vzpostaviti dolgotrajen mir".
Pred tem je Kijev in več evropskih voditeljev pozvalo k brezpogojnem 30-dnevnem premirju, ki bi se začelo v ponedeljek. Če Rusija prekinitve ognja ne bo spoštovala, pa so pripravljeni uvesti dodatne sankcije proti Moskvi.
Trump: Pred nami je velik teden
Ameriški predsednik Donald Trump pa je danes izrazil prepričanje, da se bliža konec konflikta v Ukrajini, potem ko so se okrepila prizadevanja za dosego premirja. Kot je zapisal na družbenih omrežjih, bo še naprej sodeloval z Moskvo in Kijevom, da bi končali spopade. Trumpova izjava sledi predlogu Moskve o neposrednih pogovorih z Ukrajino.
"Potencialno velik dan za Rusijo in Ukrajino! Pomislite na stotine tisoč življenj, ki bodo rešena, ko se bo to neskončno pobijanje upajmo končalo," je v objavi na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal Trump.
"To bo povsem nov in veliko boljši SVET. Še naprej bom sodeloval z obema stranema, da bi zagotovil, da se to zgodi. ZDA se želijo namesto tega osredotočiti na obnovo in trgovino. Prihaja VELIK teden!" je še dejal Trump.
Na kaj točno se je ameriški predsednik skliceval, iz njegove izjave po poročanju tujih tiskovnih agencij ni bilo jasno.
Trump se je odzval po tistem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin davi predlagal neposredne pogovore z Ukrajino v Istanbulu prihodnji teden.
Pred tem je Kijev in več evropskih voditeljev v soboto pozvalo k brezpogojni 30-dnevni prekinitvi ognja v Ukrajini, ki bi se začela v ponedeljek. Če Rusija prekinitve ognja ne bo spoštovala, pa so pripravljeni uvesti dodatne sankcije proti Moskvi.
Britanski premier Keir Starmer, novi nemški kancler Friedrich Merz, francoski predsednik Emmanuel Macron in poljski premier Donald Tusk so ob tej priložnosti v soboto obiskali Kijev in izrazili podporo ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu.
