Po Trumpu v Pekingu rdeča preproga še za Putina

Sprejem ruskega predsednika na letališču je bil zelo podoben sprejemu predsednika ZDA Donalda Trumpa, ki je pred nekaj dnevi obiskal Peking, le da so kitajski mladostniki danes namesto ameriških mahali z ruskimi zastavicami.

Vladimirja Putina na Kitajskem spremlja delegacija ministrov, poslovnežev, visokih uradnikov in vodij večjih energetskih podjetij, kot sta Gazprom in Rosneft, je sporočil Kremelj.

Putin in Ši Džinping naj bi po zaključku pogovora po navedbah Kremlja podpisala skupno izjavo in več dvostranskih dogovorov. Razpravljala bosta o številnih temah, dvostranskih odnosih in sodelovanju med državama na več področjih ter o mednarodnih in regionalnih vprašanjih skupnega interesa.

Namen Putinovega obiska pri "dolgoletnem prijatelju" naj bi bil tudi prikaz neomajnih vezi med Moskvo in Pekingom. Ši in Putin sta si že v nedeljo izmenjala pismi s čestitkami ob 30. obletnici strateškega partnerstva med državama. Putin pa je v danes objavljenem videoposnetku sporočil Kitajcem, da so odnosi med državama dosegli izjemno raven in da trgovina med Rusijo in Kitajsko še naprej raste.

Rusija je zaradi mednarodnih sankcij na račun agresije v Ukrajini zadnja leta močno ekonomsko odvisna od Pekinga, ki je med drugim glavni kupec sankcionirane ruske nafte. Zato je pričakovati, da bo Putin v pogovoru s Pijem načel temo o gradnji plinovoda Moč Sibirije 2, ki bi Rusijo in Kitajsko povezal prek Mongolije. 

Putinov svetovalec za zunanjo politiko Juri Ušakov je pred Putinovim obiskom napovedal, da bosta voditelja podrobno govorila o plinovodu.

Moskva si že več let prizadeva za gradnjo tega plinovoda s ciljem, da bi povečala dobavo zemeljskega plina svoji tesni zaveznici Kitajski. Peking naj bi okleval pri tem projektu, kar pa bi se lahko spremenilo zaradi nestabilnosti na svetovnih energetskih trgih, ki sta jo povzročila vojna na Bližnjem vzhodu in zaprtje Hormuške ožine.

Analitičarka z ameriškega inštituta Brookings je za AFP ocenila, da bo Ši skoraj zagotovo obvestil Putina o vsebini nedavnega srečanja s Trumpom. Pomanjkanje jasnih rezultatov s tega srečanja Moskvo po njeni oceni navdaja z optimizmom, da Ši ni zagotovil ničesar, kar bi škodovalo ruskim interesom.

Putina bo verjetno zanimalo tudi, kaj Kitajska namerava storiti glede Bližnjega vzhoda, potem ko je Trump jasno nakazal, da si želi, da bi Peking igral vodilno vlogo pri prizadevanjih za končanje vojne, pa je za AFP ocenil analitik z inštituta Asia Society Policy.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi medtem Šiju med nedavnim obiskom v Pekingu predlagal, da bi ZDA in Kitajska skupaj z Rusijo delovali proti Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC), na podlagi neimenovanih virov poroča Financial Times. 

Časnik poroča, da je Trump sam prišel na to zamisel v pogovoru s kitajskim predsednikom, Bela hiša pa za zdaj zavrača komentarje.

Trumpova vlada vodi ostro politiko do ICC in je junija lani uvedla sankcije proti več sodnikom in drugim uradnikom ICC, med drugim tudi proti slovenski sodnici Beti Hohler. Sankcije je uvedla, ker so sodelovali pri izdaji naloga za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in nekdanjega izraelskega obrambnega ministra Joava Galanta zaradi domnevnih zločinov proti Palestincem med vojno v Gazi. Trump je pred tem februarja lani podpisal izvršni ukaz, s katerim je Mednarodno kazensko sodišče obtožil nezakonitih ukrepov proti ZDA in Izraelu.

Za ruskega predsednika Vladimirja Putina pa je ICC zaradi suma, da je odgovoren za nezakonite deportacije ukrajinskih otrok z okupiranih območij v Ukrajini, marca 2023 prav tako izdal nalog za prijetje.

ZDA in Kitajska sicer nista članici Rimskega statuta, ki je temeljna listina Mednarodnega kazenskega sodišča. Rusija pa je iz ICC formalno izstopila leta 2016 po invaziji na ukrajinski Krimski polotok. Ideja o koaliciji treh najmočnejših držav na svetu proti ICC bi pomenila, da se njihovim voditeljem ne bi bilo treba soočiti s posledicami svojih dejanj.