"V današnjih razmerah, ko so vse vodilne države Nata napovedale, da je njihov glavni cilj, da nam zadajo strateški poraz, da bi trpeli naši ljudje, kako naj v teh razmerah zanemarimo njihove jedrske zmogljivosti," je dejal Putin za državno televizijo Rossiya-1.
"Imajo en cilj: razpustiti nekdanjo Sovjetsko zvezo in njen glavni del – Rusko federacijo," je dodal. Po njegovem mnenju bodo šele takrat sprejeli Rusijo v t. i. "družino civiliziranih narodov, ampak vsak del Rusije posebej". Kot je še dejal, je Zahod v veliki meri kriv za zločine, ki jih je zagrešila Rusija. "V Ukrajino pošiljajo orožje, vredno več deset milijard evrov. To pomeni, da sodelujejo, čeprav posredno, pri zločinih kijevskega režima."
"Proti čemu smo? Proti dejstvu, da se ta novi svet, ki nastaja, gradi izključno v interesu ene države, Združenih držav Amerike. Zdaj ko so njihovi poskusi preoblikovanja sveta po svoji podobi po padcu Sovjetske zveze privedli do te situacije, smo dolžni reagirati," je sklenil.
Srditi spopadi med ukrajinsko in rusko vojsko okoli Bahmuta ter v Hersonu
Obletnica lanskoletne ruske invazije na Ukrajino, ki se je zgodila 24. februarja, ni prinesla nobenega predaha ruskim in ukrajinskim vojakom. Po podatkih ukrajinskih kopenskih sil se boji nadaljujejo okoli Bahmuta, mesta v regiji Doneck, ki je v zadnjih mesecih postalo žarišče spopadov. Po navedbah vojske naj bi ruske sile še naprej skušale prebiti ukrajinsko obrambo, obkoliti mesto in ga zavzeti. Do zdaj jim to ni uspelo.
V luči intenzivnih spopadov v okolici Bahmuta je podpredsednica ukrajinske vlade Irina Vereščuk vse tamkajšnje prebivalce minuli teden pozvala, naj mesto nemudoma zapustijo. V Bahmutu, ki je že več mesecev središče hudih spopadov, naj bi trenutno živelo še približno 6000 ljudi. V zadnjem dnevu je ukrajinska policija pomagala pri evakuaciji 82 oseb.
Jevgenij Prigožin, vodja ruske skupine plačancev Wagner, je zatrdil, da so njegovi borci zavzeli vas Jagidne na severnem obrobju Bahmuta, vendar tega nista potrdili niti ruska niti ukrajinska stran. Slednja trdi, da kljub močnemu pritisku ruski vojski ni uspelo zavzeti mesta.
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
- FOTO: AP
Spopadi pa divjajo tudi po drugih mestih. V južni regiji Herson guverner Oleksandr Prokudin poroča o 83 ruskih strelskih napadih, pri čemer je bilo glavno mesto regije zadeto devetkrat, tarča napadov pa so bili tudi stanovanjske stavbe, vrtec in zdravstvena ustanova. Vodja ukrajinskega predsedniškega urada je dejal, da so ranjeni najmanj trije civilisti.
V zadnjih 24 urah naj bi prišlo še do 27 zračnih in 75 raketnih napadov. Ruska ofenzivna prizadevanja so še osredotočena na industrijski vzhod in severovzhod Ukrajine.
Volodimir Zelenski je pozval k novim sankcijam
Potem ko so Velika Britanija, ZDA in Evropska unija napovedale nove ukrepe, je zadovoljen ukrajinski predsednik pozval k vse večjemu pritisku na Rusijo.
Rusija je v zadnjem letu postala najbolj sankcionirana država na svetu, saj jo je s sankcijami blokiralo več kot 30 držav, ki predstavljajo več kot polovico svetovnega gospodarstva. Vendar pa kljub sankcijam njihova gospodarstvo, trgovina in podjetja niso kaj dosti izgubila. Rusija ima na svoji strani zaveznike, kot so Severna Koreja, Iran, Sirija, Nikaragva in nenazadnje Kitajska, ki se javno sicer ni postavila na nobeno stran.
"Pritisk na ruskega agresorja se mora povečati," je Zelenski zapisal na Twitterju. Ukrajina si namreč po njegovem mnenju želi "odločnih ukrepov" proti ruski državni jedrski korporaciji Rosatom in ruski jedrski industriji ter več pritiska na vojsko in bančništvo. Skratka, še večjo izolacijo.
Ta poziv prihaja kot odgovor na Putinovo izjavo o tem, da morata Rosatom in obrambno ministrstvo poskrbeti, da bo Rusija pripravljena na nadaljevanje jedrskih poskusov, če bi bilo to potrebno. Po mnenju ruskega predsednika pa ZDA razmišljajo o načrtih za izvedbo jedrskih poskusov, ki so prepovedani v skladu z globalno prepovedjo, ki je začela veljati po koncu hladne vojne. "Če bodo ZDA izvedle teste, jih bomo izvedli tudi mi," je dejal Putin.
Ruski veleposlanik v Washingtonu Anatolij Antonov je najnovejši sveženj sankcij označil za "precej nepremišljen".
"Naučili smo se živeti pod gospodarskim in političnim pritiskom," je pojasnil Antonov. "Izkušnje s prejšnjimi sankcijami so pokazale, da te v večji meri škodujejo prav svetovnemu trgu in poslabšujejo položaj navadnih državljanov v državah, ki sprožijo ali podpirajo te sankcije."
Ruski predsednik Vladimir Putin je v nedeljo dejal, da mora Rusija upoštevati jedrske zmogljivosti zavezništva Nato pod vodstvom Združenih držav Amerike, ki želi poraziti njegovo državo.
Ukrajina bo spomladi pripravljena na protiofenzivo
Namestnik vodje ukrajinske vojaške obveščevalne službe Vadim Skibicki trdi, da bodo ukrajinske oborožene sile spomladi pripravljene začeti protiofenzivo proti ruski vojski, ki je zasedla dele države.
Natančen čas je sicer odvisen od več dejavnikov, vključno s pošiljkami zahodnega orožja, ki igrajo zelo pomembno vlogo pri obrambi Ukrajine pred ruskimi zavojevalci, je Skibicki povedal za nemško medijsko podjetje Funke Mediengruppe. Ponovil je, da je cilj Kijeva osvoboditi celotno ukrajinsko ozemlje, vključno s Krimom, ki si ga je Moskva priključila leta 2014.
"Ustavili se bomo šele, ko bomo našo državo vrnili na mednarodno priznane meje iz leta 1991. To je naše sporočilo Rusiji in mednarodni skupnosti," je dejal.
Skibicki je opisal, da namerava Kijev doseči svoje "strateške vojaške cilje" s prebojem frontne črte na jugu, med Krimom in Rusijo. "Možno je, da bomo uničili tudi skladišča orožja ali vojaške opreme na ruskem ozemlju, na primer v okolici mesta Belgorod, od koder potekajo napadi na Ukrajino. To predstavlja grožnjo ukrajinskemu mestu Harkov," je pojasnil.
