Leto, ki se je pred kratkim poslovilo, je bilo zahtevno, zato so sogovorniki za začetek v njem skušali najti vsaj kakšno pozitivno lekcijo, ki jo je prineslo.
Na pragu zlovešče obletnice
Prvi, ki je odgovarjal na vprašanje, Duda, si je vzel kar nekaj časa za premislek: "Situacija je absurdna, ampak takšne situacije ne trajajo dolgo," je dejal. In priznal, da si tudi v njegovi – do Rusije vedno skeptični – državi ni nihče niti predstavljal, da bomo v tem času imeli dejansko vojno: "Težko smo verjeli informacijam, ko smo izvedeli, da Rusija pripravlja pravi napad na Ukrajino, v katerem naj bi Ukrajina padla v 72 urah. Prešteval sem rusko vojsko in razmišljal, ali je dovolj, da Putin zavzame celotno državo, ki je dvakrat večja od Poljske." A potem so se stvari začele odvijati drugače, kot bi si želel Putin: "Vesel sem, da so Ukrajinci tako pogumni," je izpostavil Duda, ki je z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim na začetku vojne govoril tudi večkrat na dan. "Zelenski mi je takrat rekel – res smo pripravljeni in nikoli se ne bomo predali."
Tudi Nausedo je navdušil uspeh ukrajinskih sil na bojišču. "Ko se je začela vojna, so številni pričakovali, da ne bo trajala več kot teden ali dva. Zdaj se približujemo enemu letu, kar je sicer zlovešča obletnica, pa vendar. Poleg tega smo na evropski ravni v tem času sprejeli devet paketov sankcij in kljub izzivom smo uspeli ostati složni ter produktivni. Obstajata namreč dve vrsti složnosti in pomembna je produktivna. Mislim, da zmaga ni zelo oddaljena."
Pendarovski je bil nekoliko bolj pesimističen, a pravi, da ga je presenetila solidarnost, ki je med evropskimi partnerji že dolgo nismo videli, prav tako se je okrepilo čezatlantsko zavezništvo: "Že desetletja ni bilo tako močno."
Tihanovska je prav tako dejala, da jo z upanjem navdajata enotnost in odločenost demokratičnih držav. "Vidimo tudi voditelje, ki kažejo, kako voditi, ko sovražnik trka na vrata," je dejala. "Upam, da ne le politiki, ampak ljudje razumejo, da je marsikaj odvisno od njih."
Albares Bueno je tudi ocenil, da so le prevladale evropske vrednote: "In da gledamo v prihodnost. Prihodnost je evropska integracija."
Evropa pokazala nepričakovano enotnost. Kaj pa jo lahko zamaje?
Ob tem seveda obstaja bojazen, da bo ob nadaljevanju vojne in njenih posledic, kot so draginja in splošna negotovost, enotnost padla v vodo. Albares Bueno sicer meni, da temu ne bo tako. "Mislim, da smo že v času covidne krize ugotovili, da je bolje, če ukrepamo skupaj. In če to primerjamo s krizo iz leta 2009, iz katere smo se izkopavali kar 10 let, potem mislim, da smo vsi ugotovili, da enotni iz krize pridemo v boljši kondiciji. Bolj me skrbi, da je tam zunaj nekdo, ki meni, da je vojna način, kako vsiliti svoje ideje in rešiti politične spore."
Tihanovska je ocenila, da bi bil za vse skupaj idealen scenarij ta, da bi Ukrajinci čim prej dosegli zmago, to pa bi privedlo do sprememb v ruskem vodstvu. "Po drugi strani pa sta usodi ukrajinskega in beloruskega naroda povezani in v tem primeru bi bila priložnost, da se Belorusi znebijo diktatorja. Želim torej, da sta obe državi svobodni, demokratični in integrirani. Seveda pa moramo biti pripravljeni na kar koli."
Pendarovski je dejal, da ga ne skrbi, ali bo enotnost v Evropi, pa tudi čezatlantska enotnost, držala letos. "Bolj se sprašujem, kaj bo, ko bo vojne v Ukrajini konec. Seveda si vsi želimo, da bi se končala že danes. Ampak zgodovina uči, da je enotnosti in solidarnosti konec, takoj ko se bomo spet začeli ukvarjati z lastnimi dvorišči. Pomembno je, da po vojni obdržimo sodelovanje in solidarnost, saj vidimo, da so globalno avtoritarni apetiti v vzponu, in demokratične države morajo držati skupaj in se boriti za te vrednote – včasih tudi dobesedno. Smo v bitki med demokracijo in avtokracijo, zato je res ključno, da tudi po vojni ohranimo enotnost."
"Zmaga Ukrajine bo pomembna za vse," se je strinjal Nauseda. "Skrbi pa me nekaj drugega. Putin že ve, da se je zakalkuliral. Je pa tudi obupan. To pa pomeni, da je zmožen spregledati vse ekonomske in družbene dejavnike ter vse sile države, kot je Rusija, usmeriti v vojno. Totalitarni režimi so vedno pripravljeni povsem zanemariti potrebe ljudi in jih žrtvovati na oltarju vojne." "Poleg tega pa me skrbi, da bi se zahodne družbe utrudile od te vojne. Inflacija je visoka, cene so visoke in mi nismo več vajeni 10 ali 20 odstotne inflacije. Prav zaradi demokratične narave naših držav pa se bo politika morala soočiti s temi vprašanji," je ocenil in dejal, da bo treba nadaljevati z oddaljevanjem od ruske energije, nekatere države so namreč še zelo izpostavljene ruskemu izsiljevanju.
Ukrajina potrebuje orožje in še več orožja. Kdo ga bo dal? In kako oddaljena je Ukrajina od Nata?
Je pa ukrajinski končni uspeh odvisen od več dejavnikov, med katerimi je eden ključnih orožje, je na vprašanje o tem, kaj je lahko ovira na poti do zmage, dejal Duda: "Iz Ukrajine od začetka vojne prihaja enako sporočilo – potrebujemo orožje, orožje in še več orožja. In to je trenutno najpomembnejši element te igre. Če bomo pošiljali dovolj vojaške opreme, napredne opreme, potem bodo imeli vse možnosti odbiti ruske napade."
Po bo Ukrajina res dobila bolj napredno orožje? "Mi smo se odločili poslati tanke leopard, upamo pa, da bo še več partnerjev pripravljenih prispevati napredno orožje – tudi Nemčija. Ukrajini smo na začetku vojne poslali svoje stare tanke, takrat so jih nujno potrebovali. Dali smo več, kot smo si lahko privoščili, ampak bilo je pomembno. Pravzaprav je bil to začetek vojaške podpore in upamo, da bo napoved, da pošljemo najboljše tanke, prispevala k novemu poglavju pošiljanja napredne opreme," je dejal Duda. O tem, ali še drži, da bodo ZDA nadomestile poslano opremo, pa je dejal le, da je vse skupaj "zelo zapleteno".
Številne oči so zdaj, ko gre za boljše orožje, uprte v nemškega kanclerja Olafa Scholza, ki prav tako prihaja v Davos. Duda meni, da bo Scholz popustil tudi zaradi političnih pritiskov in javnega mnenja.
Nauseda pa o oklevanju Nemčije pravi, da ljudje v različnih državah različno doživljajo vojno v Ukrajini. "Pri nas v celi državi ne bi našli 200 ljudi, ki bi protestirali proti podpori Ukrajini. Ampak drugje je drugače. V Nemčiji se javno mnenje spreminja, ampak marsikje je spoznanje prišlo zelo pozno in zato gledamo zapoznele reakcije, kar je škoda, ker je to zelo draga vojna. Vsak dan prinese več žrtev, uničenja. Ne moremo si privoščiti počasnih reakcij."
"Vedno mora nekdo prevzeti iniciativo, ko gre za podporo Ukrajini. In upam, da bo kancler Scholz podprl Ukrajino. Enkrat so se že odločili, da namesto humanitarne pošljejo vojaško pomoč," je o situaciji še dejal Nauseda.
Do vojne kritične glasove je sicer slišati tudi v ZDA, čeprav ZDA v tej vojni izjemno podpirajo Ukrajino. Pendarovski ocenjuje, da to za zdaj ni razlog za skrb, saj ni videti, da bi šlo za poenoteno stališče, bolj za posamezne glasove. Nauseda pa dodaja: "Seveda razmere spremljamo, ampak usmerjeni smo v delovanje ameriške vlade. Pričakujemo, da bodo julija na vrhu Nata sprejete drzne rešitve. Upam, da bomo govorili o tudi o varnosti in približevanju Ukrajine Natu, da bodo imeli nekaj upanja. Polnopravno članstvo v tem trenutku ni mogoče, ampak povedati je treba, kako lahko Ukrajina najde vrata v povezavo." Glede tega, kdaj bi Ukrajina lahko postala članica Nata, je dejal, da bo veliko odvisno od rezultata vojne, zgodilo pa bi se lahko v "nekaj letih".
"To je Putinova vojna in svet mora to vedeti"
Albares Bueno je opozoril, da se ne smejo brisati meje tega, čigava je vojna: "Treba se je zavedati, da je to vojna Vladimirja Putina. Ne Nato ne EU nista v vojni z njim. Svet moramo opominjati, da to ni vojna Rusije in Zahoda. Bil sem v Afriki in Južni Ameriki, kjer te razlike ne razumejo prav dobro. Je pa pomembno, da jo, da na ta račun ne izgubljamo partnerjev. Vsi morajo vedeti, da Ukrajina te vojne ni želela."
Kakšno vlogo pa pri vsem skupaj igra Lukašenko? Bo Putin odprl vojno še preko Belorusije? "Večina Belorusov podpira Ukrajince, vendar Lukašenko, ki je velik zaveznik Putina, državo vleče v vojno. Mislim pa, da beloruski vojaki niso zvesti Lukašenku, ne želijo umreti za cilje dveh samodržcev. Mislim, da Lukašenko to ve. Uporablja pa vojno za notranje namene. Vem, da Ukrajince skrbi napad z beloruske strani, naloga opozicije pa je, da to prepreči," je dejala Tihanovska.
Glede tega, kako blizu je padec Lukašenka, je Tihanovska dejala, da časovnice ni mogoče napovedati, da pa si je treba prizadevati, da se to zgodi čim prej.
Ob Ukrajini je šibka točka varnosti Zahodni Balkan
Pendarovski je izpostavil, da so razmere znova vse bolj zapletene tudi na Balkanu: "Zapleta se na dveh koncih – v Republiki Srbski v BiH in na Kosovu. Kar že dolgo počne Putin, je, da skuša ljudi na območju sprovocirati, da bi zamajali stabilnost. Realno gledano se v zadnjem letu propaganda tam ni močno okrepila, ker je Putin osredotočen na bitko z Zahodom, vendar pa lokalni akterji, ki jih moti mirovni dogovor iz časa vojne, zdaj za Putina opravljajo njegovo delo in s provokativno retoriko netijo nemire. Nato in EU se morata zavedati, da je ob Ukrajini šibka točka varnosti Zahodni Balkan. Ključni igralec pa so ZDA." ZDA prav tako pošiljajo največ orožja Ukrajini.
Kaj pa se mora zgoditi, da Ukrajina dokončno zmaga, se to lahko zgodi, dokler Putin vodi Rusijo? Nauseda meni, da je vse odvisno od tega, kako bo šlo Ukrajini na bojišču. "Bolje kot ji bo šlo, bolj bo naraščalo nezaupanje v Kremlju. Si pa ne delam utvar, da bo naslednja ruska oblast demokratična, državo bo potem čakalo dolgo prehodno obdobje. So pa za zdaj odprti vsi scenariji."
KOMENTARJI (576)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.