Po zadnjih ugotovitvah strokovnjakov so za ta pojav poleg dogodkov leta 1986 odgovorna tudi preizkušanja jedrskega orožja sredi 20. stoletja. Divje svinje radioaktivne materiale absorbirajo prek hrane, ki jo zaužijejo, poroča Science Alert.
Radioaktivno onesnaženje, ki pride v okolje po jedrski nesreči, predstavlja veliko grožnjo ekosistemom. Po katastrofi v Černobilu, ki se je zgodila pred 37 leti, se je povečalo onesnaženje z radioaktivnim cezijem, predvsem s cezijem-137, katerega razpolovna doba je približno 30 let, izpostavlja spletna znanstvena revija. Toda razpolovna doba veliko bolj stabilnega izotopa (cezija-135), ki ga lahko proizvede jedrska fuzija, traja več kot dva milijona let. Glede na dosedanje raziskave lahko razmerje cezija-135 in cezija-137 kaže na njegov izvor. Visoko razmerje označuje eksplozije jedrskega orožja, nizko razmerje pa jedrske reaktorje.
Radioekologi pod vodstvom dr. Felixa Stägerja z univerze Leibniz so zato opravili analizo cezija v 48 vzorcih mesa divjih svinj, ki so jih med leti 2019 in 2021 odstrelili bavarski lovci. Vsebnost radioaktivnih snovi je bila v 88 odstotkih vzorcev višja od nemškega zakonskega praga, so ugotovili.
Pri preučevanju razmerja med cezijem-135 in cezijem-137 so strokovnjaki ugotovili, da je testiranje jedrskega orožja odgovorno za 12 do 68 odstotkov kontaminacije v vzorcih. Ker se divje svinje hranijo na specifičen način, na primer s tartufi, so absorbirale različne nivoje kontaminacije iz obeh virov, kar je prispevalo k njihovi 'radioaktivnosti'.
"Ta študija kaže, da strateške odločitve za izvedbo atmosferskih jedrskih poskusov pred več kot 60 leti še vedno vplivajo na oddaljena naravna okolja, divje živali in vire hrane za ljudi," so zaključili znanstveniki.
KOMENTARJI (34)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.