Ugotovitve neodvisne mednarodne preiskovalne misije ZN za Iran prinašajo doslej eno najtežjih mednarodnopravnih ocen ameriškega ravnanja v vojni z Iranom, ki se je začela 28. februarja z ameriško-izraelskimi napadi.
Preiskovalci so podrobneje proučili dva napada prav na prvi dan vojne: na osnovno šolo Shajareh Tayyebeh v mestu Minab v provinci Hormozgan ter na športni kompleks in stanovanjsko območje v mestu Lamerd.
Pri obeh so ugotovili, da obstajajo utemeljeni razlogi za sklep, da so ZDA izvedle neselektiven napad, v katerem so umrli oziroma bili ranjeni civilisti ali pa so bili poškodovani civilni objekti. Takšna napada po ugotovitvah misije pomenita vojni zločin.
120 otrok umrlo v šoli
Najhujši je bil napad v Minabu. Osnovna šola Shajareh Tayyebeh je bila po ugotovitvah ZN jasno prepoznaven civilni objekt. Preiskovalci niso našli dokazov, da bi bila uporabljena v vojaške namene. Kljub temu jo je 28. februarja zadela raketa tomahawk, zaradi katere se je zrušila streha šole. Umrlo je 156 civilistov, med njimi 120 otrok.
Po ugotovitvah misije so ZDA razpolagale z obveščevalnimi informacijami, po katerih naj bi bil na lokaciji visoki iranski vojaški poveljnik. Ključno vprašanje za preiskovalce pa je bilo, kaj so ameriške sile storile, preden so na podlagi teh podatkov izstrelile raketo. Njihov odgovor je: premalo. Obveščevalnih informacij naj ne bi ustrezno posodobile in preverile, ali je stavba, ki jo nameravajo zadeti, dejansko vojaški cilj.
Misija je ocenila, da takšno ravnanje presega zgolj malomarnost. Po njeni ugotovitvi so ZDA napad usmerile proti stavbi šole, čeprav so se zavedale znatnega tveganja, da bodo zadele civilni objekt, in so glede tega tveganja ravnale lahkomiselno.
Pentagonove ugotovitve še vedno niso javne
Ameriški predsednik Donald Trump je junija dejal, da februarja "nihče" ni namerno napadel dekliške šole v Iranu, pri tem pa se je skliceval na preiskavo incidenta.
Pentagon je svojo preiskavo pozneje razširil, vendar njenih preliminarnih ugotovitev javnosti še ni predstavil.
Po poročanju Guardiana naj bi interna ameriška preiskava že pred meseci ugotovila okoliščine incidenta, visoki ameriški poveljniki pa naj bi bili opozorjeni, da so bili nekateri podatki o ciljih, uporabljeni med vojno – tudi pri napadu v Minabu – nevarno zastareli.
ZN so zdaj neodvisno prišli do sklepa, da je šlo za neselektiven napad na civilni objekt.
Tudi napad na športni kompleks vojni zločin
Preiskovalna misija je podoben sklep sprejela glede napada, ki se je istega dne zgodil v Lamerdju na jugu Irana. Tarča je bil po ugotovitvah preiskovalcev jasno prepoznaven športni kompleks in stanovanjsko območje. Uporabljeno je bilo orožje, ki je po eksploziji razpršilo volframove delce.
Napad je poškodoval tudi bližnje stanovanjske stavbe in šolo, umrli oziroma poškodovani pa so bili 22 civilistov.
Misija je tudi ta napad označila za neselektiven in ugotovila, da pomeni vojni zločin.
Ameriško centralno poveljstvo je marca sicer sporočilo, da ameriške sile tistega dne niso izvedle napadov v mestu Lamerd. Ugotovitev ZN je tako v neposrednem nasprotju s takratno ameriško navedbo.
Vojna traja že sedmi mesec
Ugotovitve prihajajo v času, ko vojna med ZDA, Izraelom in Iranom traja že skoraj sedem mesecev. Konflikt se je začel 28. februarja z obsežnimi ameriško-izraelskimi napadi na Iran, ki jim je sledilo iransko povračilo proti Izraelu in ameriškim oporiščem v zalivskih državah.
Ameriške operacije v Iranu so odtlej večkrat sprožile vprašanja o civilnih žrtvah.
V začetku septembra je denimo eksplozija na poročnem slavju v Kuhestaku na jugu države ubila več ljudi in ranila skoraj 70. Reutersova analiza posnetkov in fotografij ter ocene strokovnjakov za orožje so pokazale, da je bil dogodek najverjetneje posledica neposrednega zadetka ameriškega streliva. Ameriška administracija je tudi ta primer začela preiskovati.
Ameriški predstavniki sicer vztrajajo, da njihove vojaške operacije potekajo v skladu s pravom oboroženih spopadov in da civilisti niso namerne tarče. Trump je še v sredo dejal, da upa, da se vojna približuje koncu.
Poročilo ZN je ostro tudi do Irana
Poročilo pa ni samo obsodba ameriškega ravnanja. Ista preiskovalna misija je ugotovila, da so iranske oblasti med zatiranjem protivladnih protestov zagrešile zločine proti človečnosti.
Protesti so izbruhnili konec decembra lani, nato pa prerasli v največji val nasprotovanja oblastem v državi v zadnjih letih.
Po ugotovitvah misije je bil odziv oblasti razširjen in sistematičen napad na civilno prebivalstvo. Preiskovalci navajajo nezakonite uboje, mučenje, samovoljne aretacije, prisilna izginotja ter hude omejitve svobode izražanja.
Iranske oblasti so med protesti omejevale tudi dostop do interneta in uporabljale smrtno kazen. Misija ocenjuje, da je šlo za občutno stopnjevanje že prej uporabljenih metod zatiranja političnega nasprotovanja.
Iran očitke o sistematičnih kršitvah človekovih pravic zavrača in nasilje pripisuje "teroristom in izgrednikom", ki naj bi jih podpirali izgnani nasprotniki režima ter ZDA in Izrael.
Število mrtvih bi bilo lahko precej višje
ZN niso mogli neodvisno potrditi skupnega števila žrtev zatiranja protestov. Po uradnih iranskih podatkih je bilo ubitih 3038 ljudi, približno 25.000 pa ranjenih. Toda preiskovalna misija ocenjuje, da je bilo dejansko število mrtvih in ranjenih verjetno precej višje.
Ugotovitve bo neodvisna mednarodna preiskovalna misija predložila Svetu ZN za človekove pravice v Ženevi.
