Iranske elektrarne bi kmalu postale tarča letalskih napadov, je napovedal Trump, če Hormuška ožina ne bo odprta. Rok naj bi bil do danes, vendar ga je nato preložil, saj naj bi med državama potekali "produktivni pogovori". Toda prav vsem informacijam o pogovorih, o katerih govori Trump, Iran oporeka. Teheran ostro zanika, da je prišlo do pogovorov.
"Z Združenimi državami ni bilo nobenih pogajanj," je na omrežju X zapisal predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Qalibaf in dodal, da se "lažne novice uporabljajo za manipulacijo finančnih in naftnih trgov."

Iranski zunanji minister Abas Arakči naj bi se pogovarjal le s kolegi v Azerbajdžanu, Egiptu, Omanu, Pakistanu, Rusiji, Južni Koreji, Turčiji in Turkmenistanu, poroča AP News.
Po Trumpovih izjavah je sicer cena nafte za kratek čas padla pod 100 dolarjev za sod, a to je bilo le kratkotrajno. Danes se je že vrnila nazaj na 104 dolarje za sod, kar je več kot 40-odstotni skok od takrat, ko sta Izrael in ZDA začela vojno.
Iran skeptičen glede Trumpovih motivov pri podaljšanju roka
Iran je skozi ožino, ki povezuje Perzijski zaliv z odprtim oceanom, sicer prepustil manjše število ladij, vendar je hkrati sporočil, da bo še naprej napadal plovila, povezana z ZDA, Izraelom ali njihovimi zavezniki. Iranski voditelji so do ameriških motivov nezaupljivi, deloma zato, ker je bil Teheran z ZDA sredi pogajanj, ko je prišlo do nepričakovanega napada, s katerim se je vojna začela. Iran je bil v pogovorih tudi lani, ko sta ZDA in Izrael napadli njegove jedrske objekte in sprožili 12-dnevno vojno.
"Trump, Netanjahu in njima podobni so po naravi lažnivci in njihova narava je ustvarjati razdor," je dejal Esmail Kowsari, član odbora za nacionalno varnost in zunanjo politiko iranskega parlamenta. "Moramo razmišljati modro. Njihova narava je sejati razdor, da bi lahko pri ljudeh vzbudili nezaupanje do uradnikov."
Trumpovo podaljšanje roka prihaja v času, ko je ravno na to območje namenjen kontingent več tisoč marincev, kar sproža ugibanja, da bi ZDA lahko poskušale zavzeti otok Harg, ki leži ob obali Irana in je ključen za državno naftno omrežje. ZDA so otok v Perzijskem zalivu bombardirale pred več kot tednom dni, pri čemer so zadele njegove obrambne sisteme, vendar sporočile, da so naftno infrastrukturo pustile nedotaknjeno.
Iran je zagrozil, da bi v primeru, da bi se zdelo, da so ZDA tik pred izkrcanjem enot, lahko miniral Perzijski zaliv, kar bi otežilo amfibijski napad in hkrati ogrozilo ves ladijski promet na tem območju.
Podaljšanje roka bi lahko bilo tudi časovno usklajeno s prihodom ameriških marincev v regijo, ki je pričakovan v petek, je v svoji analizi zapisal newyorški možganski trust Soufan Center. "Kot je Trump že storil v preteklosti, bi lahko premik vojaških zmogljivosti na položaje – v tem primeru za pripravo na invazijo in zasedbo otoka Harg – s pogajanji zgolj zakril, dokler te zmogljivosti ne dosežejo popolne bojne pripravljenosti."
Vendar je center prav tako opozoril, da "bi Trump lahko aktivno iskal izhod iz krize. Ali se bo Iran odzval, ostaja odprto vprašanje."
Trump je sicer dejal, da ne načrtuje napotitve kopenskih sil v Iran, a tega ni niti izključil. Izrael je nakazal, da bi njegove kopenske sile lahko sodelovale v vojni.
Izrael udaril na Bejrut, Iran na Tel Aviv
Iran je v zgodnjih jutranjih urah na Izrael izstrelil več valov raket. Poročajo o več zadetkih na severu države, v osrednjem Tel Avivu pa je bil slišati eksplozijo, ki ji je sledil gost dim. Zadeta je bila večnadstropna stavba, ni pa še jasno, ali je škodo povzročila raketa ali ostanki sestreljene rakete.
"Videli smo uničenje, dim in kaos," je novinarjem povedal reševalec Yoel Moshe. Štirje ljudje so utrpeli lažje poškodbe, reševalci pa so območje pregledovali v iskanju morebitnih drugih ponesrečencev, je dodal.
Izrael pa že od včeraj silovito obstreljuje južna predmestja Bejruta, ciljali naj bi infrastrukturo, ki jo uporablja z Iranom povezana militantna skupina Hezbolah.
Tudi druge zalivske države jo niso odnesle brez škode, v Kuvajtu so bili zadeti električni daljnovodi, kar je povzročilo delne izpade elektrike, v Bahrajnu so odjeknile sirene za raketno nevarnost, savdsko obrambno ministrstvo pa je sporočilo, da je uničilo 19 iranskih dronov, ki so napadali njeno bogato Vzhodno provinco, kjer se nahaja največje naftno polje na svetu, Ghawar.








































































