EU ima od leta 2001 regulativni okvir za označevanje živil in uporabo gensko spremenjenih organizmov (GSO) v kmetijstvu in prehrani, ki zahteva, da je na etiketi izdelka navedeno, da vsebuje GSO. Po novem pa bodo rastline, gensko spremenjene oz. preurejene skladno z novimi genomskimi tehnikami (NGT), razdeljene v dve kategoriji.
V kategoriji 1 (NGT 1) bodo tiste, ki imajo manj kot 20 sprememb genoma in se jih šteje enakovredne konvencionalnim. Teh ne bi bilo treba več označevati.
V drugo kategorijo (NGT 2) pa bodo spadale kompleksne nove gensko spremenjene rastline, ki jih bodo morali še vedno označevati, tako kot velja zdaj. Še naprej bodo tudi podvržene ocenam tveganj, države članice pa bodo lahko zavrnile njihovo gojenje.
Uradni namen zakonodaje, ki rahlja obstoječa pravila, je okrepiti konkurenčnost evropskega agroživilskega sektorja ter razvoj na podnebne spremembe in škodljivce odpornejših rastlin, ki bi dale večje donose ter pri vzgajanju potrebovale manj virov oz. manj gnojil in pesticidov.
Poročevalka Jessica Polfjärd (EPP) je dejala, da gre za zgodovinsko zmago za evropske kmete in prihodnost Evrope. Evropski kmetje po njenih besedah že dolgo pozivajo k dostopu do sodobnih orodij za žlahtnjenje, ki bi jim pomagala razviti bolj odporne pridelke in manj odvisne od pesticidov.
Uredba bo začela veljati 20 dni po objavi v Uradnem listu EU in se bo začela uporabljati dve leti pozneje.
Rahljanju pravil je sicer nasprotovalo več organizacij, pa tudi kmetijsko ministrstvo. "Ministrstvo za kmetijstvo na prvo mesto postavlja interes slovenskega kmeta, zato že od vsega začetka nasprotuje odpravi zahteve po obveznem označevanju izdelkov, pridobljenih s pomočjo novih genomskih tehnik (NGT 1). Ministrstvo zagovarja transparentnost in pravico do obveščenosti potrošnika, kar omogoča informirano izbiro in ohranja visoko raven varstva potrošnikov," so navedli za STA.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.