Na točki nič na Manhattnu so se žrtvam poklonili s šestimi minutami molka

Nekoč sta bili tam ponosni stolpnici WTC, simbol ameriških sanj, napredka, blaginje. Ob napadu sta se sesuli sami vase, kosi ogrodja, ki so se po tragediji dvigali iz ruševin, so zlovešče spominjali na tragedijo. Danes je Ground Zero mirno spominsko območje, k nebu se dvigajo nove stavbe. A dejanska škoda ni več zgolj tam, ampak v globokih porah (globalne ali pa vsaj zahodne) družbe. 

Cilj terorizma je – bolj kot samo uničenje – sejanje strahu, nezaupanja med ljudmi. Ustvarjanje razdora. 20 let po napadih imamo različne interpretacije takratnih dogodkov, a do neke mere je teroristom uspelo. 

Kot v svojem zapisu ob obletnici ugotavlja belgijski premier Alexander De Croo, je sprva celo takratni ameriški predsednik George Bush mlajši zaveznike delil na stare in nove, pri čemer so bili "novi" tisti, ki so se pridružili vojni proti terorizmu. 

A razklanost je šla veliko globlje od geopolitike, zarezala je v družbeno tkivo. Enajsti september je dal krila polarizaciji, politični jezik je postal glasnejši in bolj grob. "Namesto da bi okrepili svoj demokratični projekt, so ljudje v Evropi izbrisali evropsko ustavo. To, česar Sovjetski zvezi ni uspelo doseči v več kot 70 letih, je Al Kaida naredila iz svojih jam v Tori Bori: Zahod je začel spraševati sebe in svoj model liberalne demokracije," ugotavlja De Croo.

"Ena izmed temeljnih napak Zahoda v odzivu na 9/11 je bil odhod v vojno z namenom gradnje države. Tako v Iraku kot v Afganistanu. Lovljenje Osame bin Ladna je bilo legitimno dejanje samoobrambe, vsiljevanje demokracije je bilo zabloda. Ameriška predsednika Bush in naslednik Barack Obama sta upala, da bosta osvojila srca in um Iračanov ter Afganistancev. Toda liberalna demokracija ni izvozni izdelek, ki ga spustiš z višine iz bojnega letala," nadaljuje. 

Po dvajsetih letih vojne smo tudi v Evropi izgubili srca in glave, meni. Po Zahodu so se razpasle radikalne islamistične skupine, ki se borijo proti liberalni demokraciji z brutalnim nasiljem. "Sovražijo nas, je zavpila skrajna desnica. Nenadoma so bili vsi muslimani, vključno s tistimi, ki niso podpirali sovraštva proti Zahodu, sovražniki." Takšno razmišljanje je rodilo nasilje – od Andersa Breivika na Norveškem do požiganja azilnih centrov po Evropi in nasilnih skupin, ki so na grških ulicah in še kje pretepale migrante. 

"Nasilje v liberalni demokraciji nikoli ni končni odgovor. Naš model družbe se ne brani z odhodom v vojno, ampak z vsakodnevno demonstracijo samoobvladovanja," poudarja De Croo. "Src in glav ne osvajamo z vojnami. Kar pa še ne pomeni, da je prostor za naivnost. Ne moremo biti tolerantni do nestrpnih. To je razlog, da potrebujemo močno zavezništvo NATO. Ampak NATO, ki je sposoben zmagati v bitkah prihodnosti in ne v preteklosti, je nastal kot protiutež Sovjetski zvezi. Danes je sovražnik veliko bolj izmuzljiv. Teroristične skupine nenehno spreminjajo obliko, izginjajo in se ponovno pojavljajo drugod. Natova agenda za leto 2030 kaže, da je zavezništvo to razumelo. Investicija v to partnerstvo je nujna za ohranjanje varnosti. Ampak Nato ni čudežni stroj. Ne more premagati src in glav. To mora storiti vsak izmed nas vsak dan."

'Videli smo resničen občutek narodne enotnosti'

Na razdeljenost je ob obletnici opozoril tudi ameriški predsednik Joe Biden. "V dneh, ki so sledili 11. septembru 2001, smo povsod videli junaštvo, pa tudi nekaj vse preveč redkega: resničen občutek narodne enotnosti." Po njegovem enotnost sicer ne pomeni, da morajo vsi verjeti v isto stvar: "Moramo pa imeti temeljno spoštovanje in vero drug v drugega in v ta narod."

Toda realnost je zapletena. Dvajset let pozneje so ZDA v vojni s seboj, demokracija je ogrožena od znotraj na način, kot je Osami bin Ladnu nikoli ni uspelo ogroziti, v analizi ugotavlja CNN. 

Dvajset let pozneje je čustveni naboj 11. septembra veliko manjši, a ostaja prisoten. Dojenčki, rojeni nekaj tednov po napadih, so zdaj mladi odrasli. Nekateri Američani, ki so se sami borili v vojni proti terorizmu, so nato na bojišče poslali še svoje otroke. Bush je nekoč opozoril na večgeneracijski boj proti terorizmu. Toda podnebne spremembe in vzpon Kitajske se zdaj obravnavajo kot večje grožnje. Ko gre za sovraštvo, pa je največja nevarnost, ne le v ZDA, ampak tudi v Evropi, tisto sovraštvo, ki se širi znotraj družbe, ki ga danes še razplamteva pandemija covida-19. 

Začetek slovesnosti v New Yorku obeležili z minutami molka 

Okoli 15. ure po našem času so se pod strogimi varnostnimi ukrepi na t. i. točki nič na Manhattnu začele spominske slovesnosti. Žrtvam so se najprej poklonili z minuto molka, in sicer točno ob 8.46 po lokalnem času, ko je pred 20 leti prvo od letal treščilo v severni stolp. Nato so svojci začeli prebirati imena žrtev. Drugič je vse potihnilo ob 9.03 po lokalnem času, ko je drugo letalo zadelo južni stolp. Tretja minuta molka je sledila ob 9.37, ko je letalo padlo na Pentagon, četrta pa ob 09.59, ko se je zrušil južni stolp. Peta minuta molka je sledila ob 10.03, ko je na polju v Pensilvaniji strmoglavilo četrto letalo. Zadnjo, šesto minuto molka, so obeležili ob 10.28, ko se je zrušil severni stolp.

Na čelu slovesnosti je bil ameriški predsednik Biden, ob njem pa sta bila tudi nekdanja predsednika Barack Obama in Bill Clinton.

Številni zbrani so v rokah stiskali fotografije ljubljenih, ki so jih izgubili. Bruce Springsteen je odpel svojo skladbo z naslovom I'll See You in My Dreams, ob mraku pa bosta nebo nad New Yorkom razsvetlila dva svetlobna stolpa.

Tudi na preostalih dveh prizoriščih so se s slovesnostma poklonili žrtvam.

Slovesnosti v Shanksvillu v Pensilvaniji se je udeležil tudi nekdanji predsednik George Bush, ki je v času napadov vodil državo. Izrazil je obžalovanje neenotnosti in delitev v ZDA 20 let kasneje."V tednih in mesecih po 11. septembru sem bil ponosen, da sem vodil neverjetne, odporne, enotne ljudi," je dejal. Dodal je, da se danes ti dnevi enotnosti zdijo oddaljeni in da ga skrbi za prihodnost naroda.

Oglasil se je tudi nekdanji predsednik Donald Trump, ki je sporočil, da gre za žalosten dan, obenem pa je priložnost izkoristil za kritiko Bidnove administracije glede vodenja umika iz Afganistana.

Po vseh ZDA sicer potekajo še manjše slovesnosti, vključno s tistimi na gasilskih postajah po New Yorku, kjer se spominjajo 343 gasilcev, ki so izgubili svoja življenja med reševanjem drugih, in na Times Squaru.