Nobelovo nagrado za mir prejeli Aleš Bjaljacki ter organizaciji za človekove pravice

60-letni Aleš Bjaljacki je bil eden od pobudnikov gibanja za demokracijo, ki je v Belorusiji nastal sredi 80. let prejšnjega stoletja. Življenje je posvetil boju za demokracijo in miroljubno sožitje v svoji domovini. Med drugim je leta 1996 ustanovil organizacijo za človekove pravice Pomlad (Vjasna), ki se je razvila v široko zasnovano organizacijo, ki dokumentira in protestira proti mučenju političnih zapornikov.

Vlada ga skuša že leta utišati. Med letoma 2011 in 2014 je bil v zaporu. Po množičnih demonstracijah proti režimu predsednika Aleksandra Lukašenka leta 2020 so ga znova aretirali. Še vedno je v priporu brez sojenja. Kljub velikim osebnim stiskam ni popustil niti za milimeter v svojem boju za človekove pravice in demokracijo v Belorusiji, so izpostavili v obrazložitvi. "Svoje življenje je posvetil spodbujanju demokracije in mirnega razvoja v svoji domovini," je ob razglasitvi dobitnikov Nobelove nagrade povedala predsednica norveškega odbora za Nobelovo nagrado Berit Reiss-Andersen, poroča BBC. 

Najvidnejša in največja ruska organizacija za človekove pravice Memorial, ki so jo ruske oblasti uvrstile med t. i. tuje agente in decembra lani razpustile, njen dokumentacijski center pa zaprle, je znana zaradi zbiranja podatkov o političnem zatiranju in kršitvah človekovih pravic v Rusiji. Zaprtje člani organizacije zavračajo. Tako je ob prisilni razpustitvi predsednik Memoriala Jan Račinski dejal, da "nihče ne namerava odnehati".

Vodja Nobelovega odbora Berit Reiss-Andersen, ki je danes objavila imena Nobelovih nagrajencev za mir, je izrazila upanje, da se bo podelitve lahko udeležil tudi Bjaljacki, ki je v zaporu. Odbor je ob tem pozval beloruske oblasti, naj ga izpustijo. Njegova soproga je v odzivu na nagrado dejala, da so jo ob novici "preplavila čustva", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Memorial so leta 1987 ustanovili zagovorniki človekovih pravic v takratni Sovjetski zvezi, ki so želeli zagotoviti, da žrtve zatiranja komunističnega režima ne bodo pozabljene. Med ustanovitelji je bil tudi Nobelov nagrajenec za mir in oporečnik Andrej Saharov. Organizacija temelji na ideji, da je soočenje s preteklimi zločini bistveno za preprečevanje novih.

Po razpadu Sovjetske zveze je Memorial postal največja organizacija za človekove pravice v Rusiji. Ob centru za dokumentacijo o žrtvah stalinističnega obdobja je zbral in sistematiziral tudi podatke o politični opoziciji in kršitvah človekovih pravic v Rusiji. Razvil se je v največjo avtoriteto za informacije o političnih zapornikih v ruskih zaporih. Bil je tudi v ospredju prizadevanj za boj proti militarizmu ter za spodbujanje človekovih pravic in pravne države.

Med vojnami v Čečeniji so zbirali informacije o zlorabah in vojnih zločinih ruskih in proruskih sil nad civilnim prebivalstvom. Leta 2009 je bila zaradi tega dela ubita vodja podružnice Memoriala v Čečeniji Natalija Estemirova, izpostavlja Nobelov odbor. Ukrajinski Center za državljanske svoboščine pa se od ustanovitve leta 2007 zavzema za krepitev civilne družbe in demokracije v Ukrajini. Po letošnjem ruskem napadu na Ukrajino dokumentira ruske vojne zločine nad civilnim prebivalstvom. V sodelovanju z mednarodnimi partnerji ima pionirsko vlogo pri zagotavljanju, da bodo storilci kaznovani za svoje zločine, piše na spletni strani Nobelove nagrade za mir, ki velja za najprestižnejšo.

Lani sta to nagrado prejela novinarja Maria Ressa s Filipinov in Dmitrij Muratov iz Rusije za obrambo svobode izražanja, kar je predpogoj demokracije in trajnega miru.

Objave letošnjih Nobelovcev so se začele v ponedeljek, ko so sporočili imena nagrajencev za medicino. V torek so razglasili nagrado za izjemne dosežke na področju fizike, v sredo dobitnike nagrade za kemijo, v četrtek pa za literaturo. V ponedeljek bo kot zadnja na vrsti Nobelova nagrada za ekonomijo.

Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Dobitniki bodo nagrade, vredne po 10 milijonov švedskih kron (900.000 evrov), prejeli na tradicionalni slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti.

Iz sveta se vrstijo čestitke dobitnikom

 Iz sveta, tudi iz Slovenije se že vrstijo čestitke letošnjim Nobelovim nagrajencem za mir, beloruskemu aktivistu Alesu Bjaljackemu ter organizacijama za človekove pravice Memorial iz Rusije in Centru za državljanske svoboščine iz Ukrajine. Voditelji držav so jim izrekli številne pohvale za njihov boj za človekove pravice in demokracijo.

Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon je na Twitterju izrekla iskrene čestitke vsem letošnjim Nobelovim nagrajencem. "V temačnih časih za demokracijo, gre nagrada v roke tistih, ki se neutrudno borijo za človekove pravice," je zapisala in hkrati poudarila, da je civilna družba temelj demokracije in branik miru.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v svoji pohvali pozdravila pogum ukrajinskih, ruskih in beloruskih borcev za človekove pravice. "Nobelov odbor je priznal izjemen pogum žensk in moških, ki so se uprli avtokraciji in pokazali pravo moč civilne družbe v boju za demokracijo," je zapisala na Twitterju.

Tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je na Twitterju čestital vsem dobitnikom nagrade, pri tem pa je poudaril, da je pravica do izražanja resnice temelj za vse svobodne in odprte družbe.

Podobno mnenje je izrazil tudi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je letošnje Nobelove nagrajence označil za neomajne zagovornike človekovih pravic v Evropi in dodal, da lahko kot mirovniki vedno računajo na podporo Francije, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Nagrajencem pa je čestitalo tudi ukrajinsko predsedstvo in hkrati izjavilo, da so prebivalci Ukrajine, ki je od februarja v vojni z Rusijo, glavni arhitekti miru.  V uradu ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega pa so bili medtem do izbora dobitnikov Nobelove nagrade za mir kritični. Najprej so sicer izpostavili, da so prebivalci Ukrajine, ki je od februarja v vojni z Rusijo, glavni arhitekti miru, kasneje pa dodali kritiko, ker so skupaj z ukrajinskimi nagrado prejeli tudi ruski in beloruski aktivisti.

"Nobelov odbor ima zanimiv odnos do besede mir, ko nagrado za mir podeljuje predstavnikoma dveh držav, ki sta napadli tretjo," je na Twitterju zapisal svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak in poudaril, da niti ruske niti beloruske organizacije niso bile sposobne organizirati upora proti vojni v Ukrajini, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Vodja beloruske opozicije Svetlana Tihanovska je medtem čestitala rojaku Alesu Bjaljackemu. "Nagrada je pomembno priznanje za vse Beloruse, ki se borijo za svobodo in demokracijo," je še dodala. Na drugi strani se je uradni Minsk odzval, da "se Alfred Nobel obrača v grobu".