Razkopana tla in jezni vaščani: lov za izgubljenim nacističnim zakladom

Lovci so se na pot podali po tem, ko je nizozemski nacionalni arhiv prejšnji teden objavil star zemljevid. Ta naj bi razkrival, kam so nemški vojaki zakopali zaboje za strelivo, napolnjene z ukradenimi diamanti, zlatom in srebrom. Prav filmsko je na zemljevidu zaklad označen z velikim rdečim X, poroča BBC.

Arhiv je zemljevid objavil šele prejšnji teden, ko je prenehalo veljati 75-letno obdobje tajnosti. Z njega pa naj bi bilo jasno razvidno, da naj bi se zaklad skrival v vasici Ommeren v vzhodni provinci Gelderland. Vas in njen rdeči X se nahajata blizu zavezniške frontne črte iz časa operacije Market Garden iz leta 1944, ko so z drznim zračnim poskusom skušali ustvariti kopensko pot v severno Nemčijo.  

"Ko na dan pridejo nove skrivnosti, ljudje spet postanejo radovedni"

Zdaj pa se prebivalci Ommerena zbujajo ob "preurejenih vrtovih". Neznanci namreč, da bi prišli do zaklada, luknje kopljejo tudi po zasebnih zemljiščih. Po tleh medtem leži zavržena kmetijska oprema, ki je domnevno aktivirala detektorje kovin. 

Eden od domačinov, Sander, je povedal, da se je v vas preselil prav z željo po miru in tišini. Zdaj pa ljudje trkajo na njegova vrata in ga sprašujejo, če ve, kje se skriva zaklad. Naletel je celo na skupino mladih, ki so vneto kopali, da bi z lopatami zadeli v zaboj, poln bogastva.  "To območje je že bogato z zgodovino," je povedal Sander in pokazal na belo vilo, ki so jo zasedli nacistični častniki. "Ko na dan pridejo nove skrivnosti, ljudje spet postanejo radovedni," je dodal.  

V novo objavljenih dokumentih je tudi pričevanje nemškega vojaka, ki je povedal, da je banko v mestu Arnhem, 40 kilometrov od Ommerena, avgusta 1944 zadela bomba in raztresla vsebino trezorja – nakit, kovance, dragulje, zlate ure in druge dragocenosti.  

Dejal je, da so trije ali štirje okupatorski nemški vojaki v žepe pospravili, kar so lahko, in svoj ulov varno skrili v zaboje s strelivom in posode za kruh – najbolj varne posode, ki so jih imeli pri roki. V zadnjih tednih vojne so se nemški okupatorji umikali, vojaki pa so se očitno odločili, da bodo zaklad zakopali.

Po vojni je nizozemski inštitut, ustanovljen za iskanje stvari, ki so jih razlastili nacisti, naletel na zgodbo mladega nemškega padalca Helmuta Sonderja. Priskrbel je poročilo očividca in skiciral zdaj dobro preučen zemljevid.

Uporabo detektorjev kovin so prepovedali, saj bi lahko kdo izkopal granato

Na nizozemski nacionalni arhiv je med drugim jezna 42-letna Petra van Dee. Počuti se izpostavljeno, prav tako ne more spati. "Ena od lukenj, ki so jih izkopali na mojem vrtu, je globoka več kot meter in pol," je dejala in pojasnila, da po njenem vrtu hodijo neznanci z detektorji kovin.  

Neznanci so prebudili tudi njene sosede, ki so ponoči z baterijskimi svetilkami, pritrjenimi na čelo, lopate besno zabadali v njihovo trato. 

Zaradi norije so v vasi uporabo detektorjev kovin nedavno povsem prepovedali, saj obstaja nevarnost, da bi amaterji zadeli ob neeksplodirane granate, mine ali bombe iz druge svetovne vojne. Za zdaj sicer poročil o poškodovanih na srečo še ni. So pa že izdali številne globe, in tudi če bi zaklad kdo dejansko našel, bi ga moral prijaviti in predati lokalni oblasti, ki je lastnica zemljišča.

Kaj se je zgodilo z zakladom?

Nizozemski arhivisti pravijo, da niso našli nobenega dokaza, da je nemški padalec, ki je skiciral zemljevid, umrl. Zato domnevajo, da bi lahko imel Helmut Sonder, ki bi bil glede na dokumente zdaj star 98 let, ključ do izgubljenega zaklada. Bogastvo naj namreč ne bi bilo nikoli najdeno ali pa najdba vsaj ni bila razkrita javnosti. Nizozemski arhiv je za to našel štiri razlage:  

1. Sonder je lagal. Pa vendar je bilo njegovo pričanje večkrat preverjeno in odločili so, da je bilo njegovo poročanje verodostojno.

2. Nekdo, ki je živel v bližini, ali pa celo eden od nemških vojakov, se je vrnil in zaklad poiskal, še preden so zanj izvedele oblasti.  

3. Informacije bi lahko izkoristil tudi uslužbenec nizozemskega inštituta in se na skrivaj vrnil med neuspelima uradnima poskusoma, da bi našli zaklad.  

4. Še ena možnost pa je, da bi z zakladom lahko pobegnila dva ameriška častnika, ki so ju opazili v bližini kraja dogodka. 

Po vojni so preiskovalci ugotovili, da je zaklad vreden iskanja, saj naj bi bil vreden več milijonov. Toda nizozemske oblasti verjamejo, da zaklada, če je sploh kdaj obstajal, že zdavnaj ni več. Nekateri vaščani so medtem prepričani, da je primer izginulega nacističnega zaklada "čista pravljica".