Raznolikost volivcev obljubljene dežele

Rezultati predstavljajo samo trenutno priljubljenost kandidata oz. mnenje anketiranca, ki pa ni nujno, da se bo udeležil volitev. To smo se naučili že iz prejšnjih volitev, ko so ankete napovedovale zmago Clintonovi, in ki je kljub skoraj več kot trem milijonom glasov na koncu, zaradi ameriškega volilnega sistema, zmago morala prepustiti Donaldu Trumpu. Ta je z manj kot enim odstotkom prednosti zmagal v Wisconsinu, Pensilvaniji in Michiganu, ter si tako zagotovil volilno prednost. 

Boj za glasove mladih

Sedaj, ko v nekaterih državah že poteka predčasno glasovanje in se napoveduje tesen izid, se oba pola borita za naklonjenost generacije Z. Raziskovalci iz raziskovalnega centra Pew na grobo ocenjujejo, da generacija Z letos šteje več kot 23 milijonov volilnih upravičencev, kar je približno 16 milijonov več, kot bi jih lahko glasovalo na volitvah leta 2016. Vpliv Z-jevcev na volitve bo v veliki meri odvisen od volilne udeležbe. Volilni upravičenci generacije Z, ki so stari od 18 do 23 let, so rasno in etnično bolj raznolika skupina kot starejše generacije. Glede na analizo raziskovalnega centra Pew jih je večina (55 %) belcev, 22 % pa Latinoameričanov. Približno 14 % volilnih upravičencev generacije Z je temnopoltih, 5 % jih pripada azijski rasi, 5 % pa ostalim rasnim skupinam. 

Če pogledamo statistiko po letih, ugotovimo, da je demokratom bolj naklonjena generacija X, rojeni med letoma 1965 in 1980, velika razlika v prid demokratom je opazna med milenijci, rojenimi od 1981 do 1996, enak razkol pa kaže tudi generacija Z, rojena po letu 1996. Na drugi strani pa so med t. i. generacijo Boomerjev, rojenimi med letoma 1946 in 1964, republikanci izenačeni z demokrati, ki pa prednjačijo v skupini rojenih pred letom 1946.

Strokovnjaki ugotavljajo, da bi ta statistika znala škoditi republikancem, saj naj bi bilo na letošnjih predsedniških volitvah več mlajših volivcev, to so generacije X in mlajše, v primerjavi s starejšimi, volilno telo pa bo etnično bolj heterogeno kot kdaj koli prej. Mlajše generacije so manj konservativne, pa tudi bolj etnično raznolike.

Kaj pravijo Američani?

Carroll Doherty iz Pewa pravi, da bi glasovanje in mnenje tistih, starih 65 let in več, zagotovo zanimalo obe predsedniški frakciji. Starejši volivci imajo običajno večjo udeležbo kot mlajši in se na splošno usmerjajo k republikanskim preferencam, toda letošnji izsledki kažejo, da bodo rezultati, predvsem tudi zaradi pandemije, veliko bolj nepredvidljivi. Po pričevanjih, ki jih je zbral BBC, so mnenja zelo deljena. Plošča se obrača tudi med tistimi, ki so na prejšnjih volitvah ali še do pred kratkim podpirali predsednika Donalda Trumpa.

52-letni Hrant Papazian, armenski priseljenec, ki je odraščal v Libanonu in se nato preselil v ZDA, je celo dejal, da nikoli ne glasuje. "Ne želim se igrati. Ne verjamem, da nam bodo kdaj ponudili kandidate, ki jih bo zanimalo vsesplošno družbeno zdravje. Ne predstavljam si, da bi mi sistem lahko ponudil politike, za katere bi v dobri veri glasoval," je razložil svoje stališče.

Papazian, ki je po poklicu učitelj računalništva na srednji šoli, ve, da njegov pristop k glasovanju zveni radikalno, vendar je neomajen v svojem odporu do političnega sistema, za katerega meni, da je v zatonu. "Demokracija naj bi se izboljšala, a mislim, da je ravno obratno - sčasoma se poslabša. In večja kot je država, bolj je raznolika in manj vzdržna."

Nekateri, ki bodo prvič volili, so tudi razočarani nad sistemom. 20-letna Grace Link je študentka iz ključne zvezne države Wisconsin, ki želi letos glasovati na svojih prvih predsedniških volitvah, a je nezadovoljna z možnostjo izbire. "Zelo enostavno je opaziti, kdaj denar in moč znotraj politične stranke prevladujeta nad spoštovanjem mladih," je dejala.

Strokovnjaki se sprašujejo, ali je podpora starejših od 65 let, ki je bila bistvena za zmago republikancev nad demokratko Hillary Clinton, še vedno tako močna, kot je bila pred štirimi leti. Upokojena odvetnica Elizabeth Hall z Mount Kisca v New Yorku obžaluje, da je leta 2016 glasovala za Trumpa in svojo odločitev označila za "največjo napako v mojem življenju". Njen glas za predsednika Trumpa je bil glas proti Hillary Clinton, ki jo je takrat zaničevala, toda zdaj babica petih otrok pravi: "Še nikoli nisem videla Amerike tako razdeljene". Hall pravi, da je bilo pomanjkanje pravočasnih vladnih ukrepov zaradi koronavirusa ključnega pomena pri odločitvi, da bo tokrat glasovala za Joeja Bidna. Verjame tudi, da ima Biden več empatije.

Na drugi strani je 74-letna Maria iz Berkleyja v Kaliforniji, ki bo letos znova glasovala za Trumpa, saj je prepričana, da so Trumpa pogosto politično kritizirali in dodala: "Sramotno je reči, da je rasist. Tak je kot vsi drugi iz njegove dobe - moje dobe."

73-letni Jim Hurson, ki živi v San Franciscu v Kaliforniji, je navedel, da je leta 2016 glasoval za Trumpa, ampak to je bil le glas proti Clintonovi in dodal, da še vedno ni odločen, koga naj izbere letos, največji pomisleki pa so nezakonite migracije, pravica do zasebnosti in odsotnost delujočega političnega diskurza.

Leta 2016 je republikanska stranka globoko posegla v ameriško skupnost srednjega razreda

Čeprav so številna območja srednjega razreda leta 2008 glasovala za Baracka Obamo, so leta 2016 v veliki večini bili naklonjeni Donaldu Trumpu. Ključ do njegove zmage so bili prav beli volivci iz delavskega, srednjega razreda. Na omenjenih volitvah se je pokazala tudi vrzel med tistimi z visokošolsko izobrazbo in brez nje. Tisti z diplomami so Hillary Clinton podprli z 9 % razlike, tisti brez univerzitetne izobrazbe pa Trumpa. To je daleč največji razkorak v izobrazbeni strukturi volivcev od leta 1980. Na primer leta 2012, ko sta se udarila Obama in Romney, med obema izobrazbenima skupinama skoraj ni bilo razlike. 

Trumpov izkupiček med belimi nižje izobraženimi je največji med vsemi volitvami po letu 1980, saj sta ga podprli dve tretjini belcev (67 %), ki nimajo fakultete, le 28 % pa jih je podprlo Clintonovo. Tudi v letih 2008 in 2012 so nižje izobraženi belci dali prednost republikancem pred demokratskim kandidatom, vendar z nižjo stopnjo razhajanja. Med mladimi volivci (od 18 do 29 let) je več glasov prejela Clintonova, med starejšimi (65 in več) pa Trump. Prav to so ugotovili tudi analitiki, da imajo republikanci prednost med belo moško populacijo iz starejših generacij, med protestanti, ki prihajajo s podeželja in so brez visokošolske izobrazbe. Trumpove kampanje nagovarjajo predvsem belce iz deindustrializiranih zveznih držav, kot so Pensilvanija, Michigan, Wisconsin, delov Ohia in Indiane ter konservativce z juga in srednjega zahoda. Republikanci imajo težave tudi z različnimi družbenimi skupinami, saj se je po prihodu Donalda Trumpa vrzel med ženskami znatno poglobila v korist demokratov (56 % v primerjavi s 33 %). Demokrati ohranjajo prednost tudi med visoko izobraženimi vseh narodnosti, kjer je najnižja med belci (49 % proti 46 %).

Zgodovina je pokazala, da so v 60. letih 20. stoletja, v letih, ko sta zmagala John F. Kennedy in Lindon B. Johnson, demokrate volili predvsem visoko izobraženi belci z urbanih območij, Afroameričani, katoličani, judovska skupnost in druge manjšine. Beli protestanti srednjega razreda so bili takrat na strani republikancev. Ob koncu 60. let se je začel vzpon republikancev, ki so s svojo družbeno konservativno držo svojo prevlado uspešno utrjevali 24 let. Od leta 1968, zmage Richarda Nixona, pa vse do prihoda Billa Clintona in demokratov. Edina izjema se je zgodila med letoma 1976 in 1980, ko je zmagal Jimmy Carter. V teh letih so republikanci pridobili več kot polovico podpore med srednjim slojem in belci, ki so takrat predstavljali 85 % prebivalstva, v primerjavi s približno 10 % afriških Američanov in nekaj odstotki hispanskega prebivalstva. Bill Clinton je z zmago povrnil zaupanje belega srednjega razreda v demokrate.

Pripadnost demokratični struji kažejo tudi izsledki raziskav raziskovalnega centra Pew, ki navajajo, da stranka ohranja široko in dolgoletno tradicijo med registriranimi temnopoltimi, latinoameriškimi in azijskoameriškimi volivci. Med belimi volivci je v zadnjem desetletju ravnovesje na splošno stabilno, pri čemer ima republikanska stranka rahlo prednost. Tudi latinskoameriški volivci so v preteklosti pogosteje podpirali demokrate kot republikanske kandidate, čeprav njihova podpora ni bila tako koherentna kot podpora temnopoltih volivcev.

Volilna udeležba leta 2016 je padla na najnižjo v zadnjih 20 letih, znašala je le 55 %. Za razliko na volitvah leta 2008 med Barackom Obamo in Johnom Mc Cainom je ta delež znašal 64 %. Stopnja volilne udeležbe - ali delež ameriških državljanov, starih 18 let in več, ki so se udeležili volitev - se prav tako zelo razlikuje med rasnimi in etničnimi skupinami. V preteklosti so beli odrasli imeli najvišjo stopnjo volilne udeležbe: približno dve tretjini upravičenih belih odraslih (65 %) je glasovalo na volitvah leta 2016. Tudi temnopolti odrasli so v preteklosti beležili relativno visoko stopnjo volilne udeležbe, čeprav je bil običajno ta odstotek vedno nekoliko nižji od belih. Ta vzorec se je obrnil v letih 2008 in 2012 ob zmagi Baracka Obame, ko se je volilna udeležba temnopoltih izenačila ali presegla udeležbo belcev. Nasprotno pa imajo odrasli Azijci in Latinoameričani zgodovinsko nižjo volilno udeležbo, približno polovica se jih je udeležila volitev leta 2016.

Nebelo volilno prebivalstvo je imelo veliko vlogo pri spodbujanju rasti volilnih upravičencev v državi

Od leta 2000 do 2018 se je število volilnih upravičencev v državi z 193,4 milijona povečalo na 233,7 milijona, k čemur so več kot tri četrtine prispevali hispanci, temnopolti, Azijci in druge rase ter narodnosti. Leta 2020 naturalizirani državljani beležijo rekordno število volilnih upravičencev v ZDA. Od leta 2000 se je število priseljenskih volivcev skoraj podvojilo, na 23,2 milijona, kar predstavlja približno 10 % celotnega volilnega telesa v državi. Ko se priseljenec naturalizira in postane državljan ZDA, je upravičen do glasovanja na zveznih volitvah.

Letos naj bi bili po podatkih raziskav Latinoameričani prvič zastopani kot največja rasna ali etnična manjšina v državi na ameriških predsedniških volitvah, predvidoma naj bi jih volilo rekordnih 32 milijonov. Predstavljali bodo 13,3 % vseh volilnih upravičencev. Latino volilni upravičenci - ameriški državljani, stari 18 let ali več - bi lahko imeli večjo vlogo v letošnji podpori demokratske stranke. Večina (56 %) jih živi v zveznih državah, nagibajo se k demokratični struji, kar je 29 % več kot leta 2016. Na nacionalni ravni se 62 % latinskoameriških volivcev identificira ali nagiba k demokratični stranki, 34 % pa k republikanski. Stopnja volilne udeležbe med Latinoameričani je med letoma 2014 in 2018 poskočila za 13 odstotnih točk. Analitiki se sprašujejo, ali se bo to navdušenje nad volitvami in samo udeležbo ohranilo ali preseglo na tokratnih splošnih volitvah.

Temnopolte volivce je Trump letos še posebno razburil, potem ko so ameriški mediji konec septembra začeli objavljati informacije iz baze podatkov njegove predsedniške kampanje iz leta 2016. S postavitvijo ciljanih kampanj na Facebooku in drugih družbenih omrežjih so kampanjo nastavili tako, da so izvzeli 3,5 milijona temnopoltih, ki bi naj volili demokrate. Objave so bile ustvarjene tako, da bi jim vzeli voljo do udeležbe. Podatki kažejo, da je kampanja na volitve skušala pritegniti bele volivce. Takrat se je odzvala največja organizacija temnopoltih Američanov NAACP, ki je strogo obsodila ravnanje republikancev, saj naj bi ti na vse možne načine poskušali zatreti volilno udeležbo temnopoltih. Obe zvezni državi, ki imata največ črnskega prebivalstva, to sta Memphis in Georgia, predstavljata demokrata - Steve Cohen in Hank Johnson. Črni volivci so močno prisotni po južnih zveznih državah, pa tudi v okrožjih, kjer živijo, kot so Detroit, Chigaco, Philadelphia, Washington DC, Baltimore, Newark, Dallas, Cleveland ter okrožji Queens in Brooklyn v New Yorku.

Najhitreje rastoči del volilnih upravičencev med glavnimi rasnimi in etničnimi skupinami v ZDA predstavljajo Američani iz Azije. Letos jih bo lahko volilo več kot 11 milijonov, kar predstavlja skoraj 5 % volilnih upravičencev v državi. Od leta 2000 do 2020 se je število azijsko-ameriških volilnih upravičencev več kot podvojilo in naraslo za 13 9%. Med letoma 2000 in 2018, med zadnjimi razpoložljivimi podatki, se je število volilnih upravičencev iz Azije podvojilo s 3,3 na 6,9 milijona.

Raziskava AAPI Data iz leta 2018 je pokazala, da se identifikacija s strankarskim polom razlikuje glede na narodno pripadnost. Na primer, vietnamski Američani se bolj kot azijski Američani opredelijo za republikance (42 % proti 28 %), nasprotno pa so indijski Američani, kjer jih je 50 % opredeljenih za demokrate in le 18 % za republikance. Med volilnimi upravičenci imajo azijski Američani najvišjo stopnjo izobrazbe od katere koli večje rasne in etnične skupine. Polovica (50 %) jih ima diplomo ali višjo izobrazbo, kar predstavlja večji delež kot med belimi (34 %), temnopoltimi (20 %) in latinskoameriškimi (18 %) volilnimi upravičenci. 

Los Angeles Times je predstavil izsledke ankete, ki jo je v torek objavila koalicija azijsko-ameriških skupin za državljansko angažiranost, kjer je razvidno, da azijsko-ameriški volivci na predsedniških volitvah preferirajo Joeja Bidna pred predsednikom Trumpom. Gre za nasprotje 54 % in 30 %, kar kaže na to, da se demokrati uspešno povezujejo z enim najhitreje rastočih, a pogosto zapostavljenih volilnih blokov v državi.