Razstreljujejo pobočje: 'Vse manjka. Videti je kot lunina pokrajina'

"Želim si, da bi ga našli. Želim si, da bi se vrnil domov," je za BBC Nepali povedala Anushila Bhandari, žena 33-letnega inženirja Aurusa Bhandarija, ki je pogrešan na območju enega od energetskih projektov.

Je ena od številnih svojcev, ki čakajo na kakršno koli novico o ljudeh, ujetih pod zemljo.

Ker so vhodi v predore po katastrofalnih poplavah in zemeljskih plazovih zasuti z ogromnimi količinami zemlje, blata in skal, je vojska začela uporabljati eksploziv. Z razstreljevanjem pobočja skušajo ustvariti dostop do predorov.

Na območju hidroelektrarne Trishuli-3A so začeli v predore črpati tudi zrak v upanju, da bodo tako povečali možnosti za preživetje morebitnih ujetih delavcev.

Svojci se oklepajo predvsem možnosti, da so predori ljudi zaščitili pred silovitim vodnim valom in da imajo nekateri deli podzemnih objektov lasten sistem za dovod kisika.

"Še vedno imam 50 odstotkov upanja, da je živ, ker je v notranjosti sistem za dovod kisika," je za nepalski časnik Kantipur povedala Sita Pandey, katere mož je bil ob katastrofi v hidroelektrarni.

V ponedeljek je eni od reševalnih ekip uspelo vstopiti v predor, ki vodi do ene od hidroelektrarn, vendar v njem niso našli nikogar in so se umaknili.

"Dlje ko traja, bolj umira naše upanje. Operacija mora potekati veliko hitreje, saj nam pomeni vsaka sekunda," je za Kantipur povedal Jiban Khadka, čigar sorodnik je prav tako ujet na območju elektrarne.

Po zadnjih podatkih nepalskih oblasti je v katastrofi umrlo najmanj 939 ljudi. Število pogrešanih so oblasti popravile na 3925, med njimi je 592 tujih državljanov. Približno vsak sedmi pogrešani naj bi bil zaposlen v hidroelektrarnah.

Nepalski premier Balendra Shah je v ponedeljek sporočil, da so z območij hidroenergetskih objektov doslej rešili 279 ljudi.

Reševalno operacijo vodi mednarodna ekipa, v kateri sodelujejo pripadniki nepalske in kitajske vojske, vključeni pa so tudi strokovnjaki iz Indije, Južne Koreje in Avstralije.

Posamezne hidroelektrarne zaposlujejo več sto ljudi – od domačih in migrantskih delavcev do visoko usposobljenih inženirjev. Vse bolj se vrstijo kritike, da je reševanje prepočasno. 

Med tistimi, ki čakajo na novice, je tudi Priya Kharel. Njen brat Milan je kot inženir delal v hidroelektrarni Upper Trishuli-1. "Tisti, ki so se vrnili z območja hidroelektrarne, so povedali, da so bili v predoru ljudje," je povedala za BBC Nepali.

Zato družina še ni izgubila upanja. "Obstaja upanje, da jih lahko rešijo, če vojska dovolj hitro pride do njih."

Toda dostop do podzemnih objektov je izjemno zahteven. Avstralski inženir Arnold Dix, ki nepalskim oblastem na daljavo pomaga pri podzemni reševalni operaciji, je pojasnil, da imajo reševalci težave že pri ugotavljanju, kje natančno so vhodi v posamezne predore.

"Njihov dejanski obris je izginil – vse preprosto manjka. Videti je kot lunina pokrajina," je povedal za BBC Radio 4.

Ko bodo reševalci natančno določili lokacije elektrarn in predorov, bodo morali ugotoviti, kako priti vanje. To praviloma pomeni kopanje in razstreljevanje skal.

"Tam so skale, večje od hiš. Česa takega v življenju še nisem videl. To je res izjemna operacija," je razmere opisal Dix, nekdanji vodja Mednarodnega združenja za predore.

Nepal je močno odvisen od hidroenergije in je v preteklih letih veliko vlagal v gradnjo elektrarn na svojih gorskih rekah. Po podatkih oblasti je bilo v katastrofi poškodovanih najmanj 11 že dokončanih ali še nastajajočih hidroenergetskih projektov. Obseg uničenja je tako velik, da na nekaterih območjih skoraj ni več mogoče prepoznati pokrajine pred katastrofo.

Od približno 900 do zdaj najdenih trupel so identificirali le okoli štiri odstotke, je za BBC povedal predstavnik nepalskega ministrstva za zdravje.

V okrožju Chitwan, daleč po toku navzdol od območja katastrofe, so reke na bregove naplavile skoraj 300 trupel.

Oblasti so zaradi pomanjkanja prostora za njihovo ustrezno shranjevanje začele neidentificirane žrtve začasno pokopavati.

Zdravstveni delavci in prostovoljci pred pokopom odvzemajo vzorce DNK, da bi bilo mogoče žrtve pozneje identificirati in njihove posmrtne ostanke predati svojcem.

"Nimamo dovolj hladilnikov. Morali smo izbrati to zadnjo možnost začasnega pokopa. Res smo preobremenjeni," je povedal vodja okrožja Chitwan Ganesh Aryaal.

Pojasnil je, da bodo svojci po identifikaciji s pomočjo analize DNK lahko zahtevali izkop posmrtnih ostankov svojih bližnjih.

Katastrofa je prizadela tudi sosednji Tibet. Po podatkih kitajskih državnih medijev je tam uradno umrlo 16 ljudi, 546 jih pogrešajo.

Posnetki posledic poplav so na Kitajskem pod strogim nadzorom. Kitajske oblasti so proti ljudem, ki so na spletu ugibali, da bi lahko bilo dejansko število žrtev bistveno višje od uradno objavljenega, uvedle administrativne kazni. Te lahko segajo od opozoril in glob do krajšega pridržanja.

Tudi nepalske oblasti so odredile odstranjevanje spletnih vsebin, ki jih ocenjujejo kot dezinformacije o poplavah.