Rdeči alarm za Veliki koralni greben. 'Uvrsti naj se ga na seznam ogroženih območij'

Kot navaja poročilo, so posledice podnebnih sprememb na območju grebena, ki se razteza na 340.000 kvadratnih kilometrih, vidne kljub prizadevanjem znanosti in avstralske države za njegovo zaščite. Odpornost okrevanja je močno ogrožena predvsem zaradi segrevanja morja in kmetijskega onesnaženja, poročajo agencije.

Kljub temu, da so veljavni načrti za ohranitev grebena obsežni in temeljiti, pa ne določajo jasnih ciljev na področju spopadanja s podnebnimi spremembami in ukrepov za zagotavljanje kakovosti vode in urejanje aktivnosti ribolova. Poročilo prav tako ugotavlja, da mora avstralska vlada poskrbeti za sprejem zakonodaje, s katero bi dosegli ničelne emisije do leta 2050, kar "ostaja ambiciozen cilj".

Avstralska ministrica za okolje Tanya Plibersek je o ugotovitvah poročila povedala, da čeprav se zdijo ta zaskrbljujoča, pa bo končna odločitev o uvrstitvi na seznam ogroženih območij svetovne dediščine prepuščena Odboru za svetovno dediščino, ki se bo sestal prihodnje leto. Veliki koralni greben je namreč ena glavnih avstralskih turističnih atrakcij, ki ustvarja 60.000 delovnih mest in štiri milijarde dolarjev prihodkov letno, uvrstitev na omenjeni seznam pa bi lahko občutno vplivala na upad zanimanja pri turistih. "Unescu bomo jasno povedali, da Velikega koralnega grebena ni treba izpostavljati na ta način," je poudarila ministrica. "Če je to območje svetovne dediščine v nevarnosti, potem je večina tovrstnih območij po vsem svetu v nevarnosti zaradi podnebnih sprememb," je dodala.

Morska biologinja Jodie Rummer pa je povedala, da poročilo Unesca kaže, da mora Avstralija opraviti še veliko dela. "Naši trenutni ukrepi bodo določili pogostost in resnost morskih vročinskih valov, s katerimi se bo greben soočal v prihodnjih letih," je napovedala.

Veliki koralni greben se je julija 2021 po intenzivnem lobiranju nekdanje avstralske vlade izognil skorajšnji uvrstitvi na rdeči seznam ogrožene svetovne dediščine, prihodnje leto pa naj bi pristojni odbor znova odprl razpravo o tej možnosti. Razprava o propadanju grebena je bila sicer prvič sprožena leta 2010.

Avstralski znanstveniki so letos maja poročali, da je bilo 91 odstotkov koral na grebenu poškodovanih zaradi beljenja po dolgotrajnem poletnem vročinskem valu.

Da se določeno območje uvrsti na Unescov seznam svetovne dediščine, mora biti prepoznana njegova "izjemna univerzalna vrednost". V praksi to pomeni okrepljene turistične aktivnosti in lažji dostop do finančnih sredstev ter podpornega strokovnega okolja. S seznama dediščine so doslej popolnoma izpadla le tri območja.