'Realnost nas dohiteva': na ulici vre, politika je razdrobljena, dolg pa vse težji

Francija je bila nekoč na evropskih finančnih trgih obravnavana kot ena najvarnejših držav za vlaganje v državne obveznice. Danes vlagatelji tveganje ocenjujejo drugače.

Po desetletjih proračunskih primanjkljajev in vztrajnega povečevanja dolga se politična negotovost vse močneje odraža na finančnih trgih, ugotavlja Bloomberg.

Vlagatelji zahtevajo višje donose za francoske državne obveznice, borza je pod pritiskom, močno pa se je povečal tudi strošek zavarovanja dolga francoskih bank pred neplačilom.

V ponedeljek je evro padel na najnižjo raven po maju 2025, kar je po mnenju analitikov odražalo tudi bojazen, da francoske težave ne bodo ostale omejene zgolj na Francijo.

Hitre rešitve za zdaj ni na vidiku.

Francoska vlada poskuša skozi parlament spraviti proračun, vendar se sooča z močnim odporom poslancev. Hkrati potekajo protesti dijakov in zaposlenih v javnem sektorju, predsedniške volitve pa so oddaljene še več kot šest mesecev.

"Realnost nas dohiteva," je ob opozorilu na hitro rast stroškov zadolževanja dejal francoski premier Sebastien Lecornu.

Najbolj neposredno je spremembo razpoloženja mogoče videti na trgu državnih obveznic. Francoske desetletne državne obveznice so letos med najslabše donosnimi v skupini desetih razvitih gospodarstev G10. Zahtevani donos desetletne francoske obveznice se je od začetka septembra povečal za skoraj 0,6 odstotne točke in dosegel 4,75 odstotka.

Še bolj zgovorna je primerjava z Nemčijo. Razlika med donosom francoskih in nemških desetletnih državnih obveznic se je v petek povečala na 1,59 odstotne točke. To je bila največja premija za francosko zadolževanje po dolžniški krizi območja evra leta 2012.

Razlika se je nato nekoliko zmanjšala, vendar vlagatelji ostajajo previdni. V središču njihove pozornosti je politika. Irina Kurochkina, portfeljska upravljavka pri Aegon Asset Management, pravi, da vlagatelji že gledajo proti predsedniškim volitvam. Med pomembnimi kandidati sta Marine Le Pen na skrajni desnici in Jean-Luc Melenchon na skrajni levici.

"Ker sredinske stranke izgubljajo podporo, vlagateljem ni prijetno ob možnosti izida, v katerem bi si nasproti stala skrajna desnica in levica," je dejala Kurochkina. "Obstaja tveganje, da ne bodo mogli sprejemati odločitev glede proračuna in ste zato nesorazmerno izpostavljeni negativnim izidom."

 Primanjkljaja ni mogoče rešiti z enim proračunom

Marine Le Pen, ki vodi v javnomnenjskih raziskavah, je v prejšnjih kampanjah predlagala tudi radikalnejše ukrepe, med drugim izstop Francije iz evra.

Zdaj skuša pomiriti vlagatelje in je predstavila načrte za močno zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, med drugim z nižjimi francoskimi prispevki Evropski uniji in zmanjšanjem izdatkov, povezanih s priseljevanjem.

Toda francoske javnofinančne težave so nastajale več let.

Politična in javnofinančna negotovost se je preselila tudi na pariško borzo. Pod pritiskom so tudi podjetja, ki so bolj odvisna od domačega gospodarstva, denimo infrastrukturna in nepremičninska podjetja.

Gilles Guibout, vodja evropskih delnic pri BNP Paribas Asset Management, je povedal, da je že poleti zmanjšal izpostavljenost podjetjem, ki so močno odvisna od francoskega gospodarstva, in močno reguliranim družbam, ki bi jih lahko prizadeli višji davki.

Kako hitro lahko politična napoved vpliva na vrednotenja, se je pokazalo prejšnji torek.

Z vrednosti francoskih upravljavcev letališč in avtocest je izpuhtelo več kot dve milijardi evrov, potem ko je vlada sporočila, da razmišlja o zvišanju davkov na prometno infrastrukturo.

Zaskrbljenost je vse bolj opazna tudi na kreditnih trgih. Strošek zavarovanja obveznic francoskih bank pred neplačilom je presegel stroške primerljivih evropskih bank. "Višje obrestne mere, ponoven pojav skrbi glede javnih financ in vse večja negotovost so končno prekinili nedavno zatišje na kreditnem trgu v evrih," sta zapisala stratega ING Bank Jeroen van den Broek in Timothy Rahill.

Padec evra kaže na skrb vlagateljev, da bi se posledice lahko razširile prek francoskih meja. Čeprav se vlagatelji za zdaj izogibajo neposrednim primerjavam z dolžniško krizo območja evra pred približno 15 leti, valutni strategi Barclays opozarjajo na tveganja za skupno evropsko valuto tudi v primeru, da Franciji uspe sprejeti proračun.

"Francoske javnofinančne težave so že same po sebi dovolj velike, njihovo reševanje pa dodatno otežujejo prihajajoče predsedniške volitve in parlament brez večine, v katerem se je doseganje soglasja pogosto izkazalo za nemogočo nalogo," so zapisali strategi Barclays pod vodstvom Themistoklisa Fiotakisa.

Javnofinančna kriza sovpada s trenutkom vse večjih protestov. Posebej močno je Francijo zajelo srednješolsko protestno gibanje, ki se je septembra začelo v revnejših predmestjih Pariza in se nato razširilo po državi. Protestniki opozarjajo predvsem na pomanjkanje učiteljev, prenatrpane razrede in slabo stanje šolske infrastrukture. V proteste so se vključili tudi učiteljski sindikati. 

Napetosti sovpadajo z razpravo o proračunu za leto 2027. Vlada predvideva zamrznitev plač v javnem sektorju in večine pokojnin ter zmanjševanje nekaterih izdatkov lokalnih oblasti in zdravstva. Za prihodnje leto želi doseči 54 milijard evrov prihrankov, od tega 43 milijard z novimi ukrepi. 

Tudi javnomnenjske raziskave kažejo izrazito nezadovoljstvo. Septembrska raziskava Ipsos BVA za La Tribune Dimanche je podporo delu predsednika Emmanuela Macrona izmerila pri 16 odstotkih, kar je bila njegova najnižja vrednost v tem merjenju. Negativno je njegovo delo ocenjevalo 81 odstotkov vprašanih. Tudi premier Sebastien Lecornu je izgubil podporo: pozitivno ga je ocenjevalo 20 odstotkov vprašanih, sedem odstotnih točk manj kot pred tem. Raziskava je bila izvedena 9. in 10. septembra med reprezentativnim vzorcem 1000 odraslih Francozov. 

Raziskava Ipsosa iz sredine septembra kaže tudi širše razpoloženje pred predsedniškimi volitvami leta 2027: 59 odstotkov Francozov je svoje trenutno počutje opisovalo z zaskrbljenostjo, 51 odstotkov z negotovostjo, 30 odstotkov pa z jezo. Upanje je navedlo 17 odstotkov, zaupanje pa devet odstotkov. 

Glavna skrb prebivalstva ostaja kupna moč. V septembrskem barometru jo je kot eno glavnih skrbi navedlo 54 odstotkov vprašanih, sledila je prihodnost francoskega socialnega sistema s 40 odstotki.