Rekordna junij in julij: 'Takšnega podnebja še nismo doživeli'

Letošnja junij in julij sta bila najtoplejša, kar so jih v zgodovini meritev zabeležili v zahodni Evropi, je sporočila služba za spremljanje podnebnih sprememb v okviru programa EU Copernicus.

V prvih dveh poletnih mesecih, ki so ju zaznamovali vročinski valovi, suša in obsežni požari, je bila povprečna temperatura kar 21,62 stopinje Celzija oziroma 2,79 stopinje nad povprečjem za obdobje 1991–2020.

Ob tem je zanimivo, da je letošnji julij, če vzamemo celotno Evropo, šele enajsti najtoplejši. Zaznamovale so ga namreč velike temperaturne razlike med zahodnim ter vzhodnim delom kontinenta. Globalno si s predlanskim julijem deli drugo mesto.

Zahodna Evropa trpi že četrti vročinski val od maja, kar je za omenjeno regijo zelo nenavadno, podobno vroče je poletje v srednji Evropi. Julija so bile izjemno sušne razmere opazne v številnih državah, vključno s Francijo, Španijo, Avstrijo in Madžarsko, pa tudi v Združenem kraljestvu, na Irskem in delih Islandije. Tudi Slovenija ni nobena izjema.

"Območja visokega zračnega tlaka so nad zahodno Evropo zadrževala toploto, ekstremne temperature pa so še okrepile sušo. Ko se tla izsušijo, izgubijo sposobnost naravnega hlajenja, kar omogoča lažje nabiranje toplote. To je jasen primer, kako podnebne spremembe stopnjujejo vročinske ekstreme, pri čemer se vročina in suša vse bolj medsebojno krepita," je pojasnila Samantha Burgess, strateška vodja za podnebje v Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi, ki upravlja Copernicus.

Direktor Copernicusa Carlo Buontempo je pri tem opozoril, da je bilo zadnjih enajst let najtoplejših v zgodovini meritev in da "takšnega podnebja še nismo doživeli v našem življenju in najbrž tudi v času naše civilizacije ne". "Glavni vzrok za to segrevanje pa so, kot vemo, toplogredni plini," je dodal.

Zaskrbljujoče topla so tudi morja. Po navedbah Copernicusa so svetovni oceani julija že drugi mesec zapored dosegli rekordno visoke temperature. Povprečna globalna temperatura morske površine zunaj polarnih območij je julija znašala 20,96 stopinje, s čimer je presegla prejšnji rekord iz leta 2023.

Posebej visoka odstopanja so zabeležili v Atlantskem oceanu in zahodnem Sredozemlju, medtem ko se na Pacifiku že pozna vpliv El Niña, za katerega je Buontempo dejal, da bi potencialno lahko postal najmočnejši doslej.

To pa pomeni globalno še višje temperature in prav mogoče je, da bo leta 2026, ki za zdaj še zaostaja za leti 2024 in 2025, na koncu najtoplejše v zgodovini meritev.

Višje temperature morske gladine so povezane tudi s pogostejšimi in intenzivnejšimi morskimi vročinskimi valovi. Gre za obdobja nenavadno visokih temperatur oceana, ki motijo ekosisteme in ribištvo ter vplivajo na gospodarstva obalnih območij, kar lahko prav tako okrepi ekstremne vročinske pojave na bližnjih kopenskih območjih.

Vročina in suša predstavljata vse večjo grožnjo evropskemu gospodarstvu. Po prvi ocenah je samo junijska vročina v kmetijstvu povzročila za okoli dve milijardi evrov škode, dolgoročne posledice suš pa so lahko še bistveno večje. Suša v letih 2015–2018 naj bi evropsko gospodarstvo stala kar 439 milijard evrov, poroča Guardian.

V EU je od začetka leta zgorelo približno pol milijona hektarjev površin. Zaradi vročega, suhega in vetrovnega vremena so požari obsežnejši in jih je težje obvladovati, dim požarov pa dodatno slabša kakovost zraka.