Rekordna suša v Evropi: vodostaji Rena in Pada strmo upadajo

Prejšnji teden so v Kölnu na zahodu Nemčije in v Lobithu, kjer Ren prečka mejo med Nemčijo in Nizozemsko, izmerili najnižje vodostaje od začetka meritev. 

Po podatkih Evropskega observatorija za sušo so razmere sredi julija v večjem delu Evrope ostale stabilne, a kritične, medtem ko so se v osrednjem in zahodnem delu celine še poslabšale. Vročinski val naj bi vztrajal vsaj še en teden, temperature pa bodo v številnih državah srednje in južne Evrope znova presegle 40 stopinj Celzija.

Nemški sistem za spremljanje nizkih vodostajev (NIWIS) je sporočil, da je konec julija 44 odstotkov merilnih postaj na Renu in kar 78 odstotkov postaj na Donavi zabeležilo izjemno nizke vodostaje, piše BBC. 

Ren, ki izvira v švicarskih Alpah in se izliva v Severno morje, je ena najbolj prometnih evropskih plovnih poti. Zniževanje vodostaja povzroča vse več skrbi zaradi gospodarskih posledic, saj omejuje plovbo in ladijski promet. Plovna globina vode je v petek na ozkem odseku pri Kaubu blizu Koblenza dosegla rekordno nizkih 25 centimetrov. Merilna postaja v Kaubu velja za ključni pokazatelj plovnosti Rena, saj določa, kako močno so lahko natovorjene tovorne ladje.

Popolna ustavitev plovbe po Renu sicer še ni verjetna, je dejal Martin Wolters iz uprave za plovne poti in ladijski promet na Renu, vendar bodo verjetno začeli veljati posebni ukrepi. Med njimi je tudi razporeditev tovora na več plovil, da bodo posamezne ladje manj obremenjene.

Po njegovih besedah lahko to sčasoma privede do višjih stroškov prevoza in motenj v dobavnih verigah. "Pride trenutek, ko so tovori premajhni, da bi se prevoz še izplačal, ali pa se lastniki ladij bojijo, da bi poškodovali svoja plovila," je za Reuters povedal eden od trgovcev s surovinami.

Pad, najdaljša italijanska reka, je konec julija pri severnem mestu Cremona dosegla zgodovinsko nizek vodostaj. Oblasti so za celotno Padsko nižino razglasile visoko stopnjo opozorila zaradi suše, strokovnjaki pa opozarjajo tudi na morebitne motnje pri oskrbi s pitno vodo.

Zaradi nizkega pretoka na izlivnem delu Pada morska voda prodira globlje v rečno strugo, kar poruši naravno ravnovesje ekosistema in povzroča resne težave kmetom, ki rečno vodo uporabljajo za namakanje polj.

Nedavna raziskava znanstvenikov iz skupine World Weather Attribution je pokazala, da v večjem delu Evrope ni zaznati jasnega dolgoročnega trenda zmanjševanja količine padavin, raziskovalci pa poudarjajo, da podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, zaradi višjih temperatur povečujejo izhlapevanje vlage, kar povečuje verjetnost nastanka sušnih razmer.

Vroče in suho vreme hkrati povečuje porabo vode v gospodinjstvih, kmetijstvu in industriji. Dolgotrajna suša vpliva tudi na vodostaje jezer, s tem pa zmanjšuje razpoložljivost sladkovodnih virov.

V južnem delu Anglije je bil julij najbolj suh mesec, kar so jih zabeležili od leta 1836, saj je padlo samo 1,9 milimetrov dežja, kar je tri odstotke od povprečja. Britanska prestolnica London in njena predmestja pa so bila med 19 angleškimi regijami, v katerih je prejšnji mesec padlo največ en milimeter dežja, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila agencija.

V zadnjih treh mesecih so bile mesečne količine padavin pod povprečjem.

Strokovnjaki opozarjajo, da so posledice suše že vidne v kmetijstvu, pri divjadi in količini vode, ki je na voljo za javno in poslovno rabo. V nekaterih delih Anglije in Walesa so prepovedali zalivanje rastlin in uporabo večjih količin vode za druge potrebe na domu.

Po podatkih meteorološke agencije je bil julij hkrati tudi najbolj sončen mesec v Veliki Britaniji v zgodovini meritev.

"Julij je bil v zgodovini podnebnih meritev Združenega kraljestva resnično izjemen mesec," je dejala Amy Doherty, vodja znanstvenega oddelka pri meteorološki agenciji. Po njenih besedah je v tem mesecu prišlo do "kombinacija rekordne suše, izjemne vročine in sončnega obsevanja brez primere". Julij je bil sicer tudi drugi najbolj vroč na Otoku v zgodovini meritev.

Predsednik Nacionalne kmetijske zveze Tom Bradshaw je za Sky News povedal, da je šele začetek avgusta, žetev pa je že končana. "To je v primerjavi s stanjem pred samo desetimi leti nepredstavljivo, to bo tudi ena najzgodnejših žetev v zgodovini," je dejal. Dodal je, da je pridelka tretjino manj od običajnega.

Prejšnji teden je Donava v več državah, med njimi v Srbiji in Romuniji, dosegla najnižji vodostaj v zadnjih 30 letih, zaradi česar je Madžarska ustavila delovanje svoje edine jedrske elektrarne. Suša na Donavi povzroča resne težave tudi pri oskrbi z električno energijo v Srbiji in Romuniji.