Republikanci bežijo s potapljajoče se Trumpove barke

Senator Jeff Flake iz Arizone je pred tremi leti v sedemnajst minut dolgem nagovoru ostro napadel predsednika in opozoril, da je "trditev o nezdravosti ameriške politike precejšnje omiljenje resnice". Toda to je bil Flakov poslovilni govor, zaradi navzkrižij s Trumpom je moral končati svojo politično kariero, saj predsednik obvladuje konservativno bazo, ki praktično odloča, kdo zastopa republikanko stranko. Podobno usodo je doživel Bob Corker iz Tennessija, še en republikanski senator, ki politično ni preživel upora proti Trumpu. Ta je s pogromi proti upornikom v kali zatrl vse odmike od čaščenja lika in dela predsednika ter stranko spremenil v tako poslušno orodje, da so jo kritiki označili za njegov osebni kult. Toda trden prijem je popustil, štiri leta nenehnega bruhanja prek družbenega omrežja Twitter, spogledovanje z rasizmom, razpihovanje strahov, razmajane institucije države in demokracije, vse to je morda še utrdilo vero najbolj okorelih volivcev desnice, a utrudilo večino Američanov. Za zdaj vsi vetrovi pihajo v smer, ki bo spornega voditelja odpihnila iz Bele hiše, in republikanski člani kongresa so se začeli bati, da bo vztrajanje z njim končalo tudi njihove kariere.

Prodajanje vase zagledanega posameznika

Senator Lindsey Graham, nekoč zmerni republikanec, ki je stranko opozarjal, da v državi ni dovolj "jeznih belih možakarjev" za nadaljevanje njenih izključevalnih politik, je nato skušal težavo rešiti tako, da se jim je pridružil. Če je včasih podpiral reformo politike priseljevanja, je nato prevzel rasistično sejanje strahov. In če je pred izvolitvijo Trumpa opozarjal, da gre za "rasističnega in ksenofobnega fanatika", je nato postal njegov golf partner in eden najbolj zvestih oprod. Celo konservativni Južnokarolinčani sedaj menijo, da je neiskren, njegov demokratski tekmec Jamie Harrison, ki je iz vseh ZDA nabral rekordnih 57 milijonov dolarjev (dobrih 48 milijonov evrov) donacij, pa ima realne možnosti, da mu spodnese stolček. Graham je na konservativni televiziji Fox News jokajoče prosil: "Pomagajte mi, finančno me ubijajo", njegov džoker v rokavu je vodenje hitrega postopka v senatu za ustoličenje konservativne Amy Coney Barrett na vrhovno sodišče. Toda na njem se mu je zareklo, da bo predsednik verjetno izgubil tekmo za Belo hišo.

Povezovanje s Trumpom spodnaša tudi Susan Collins iz Maina, eno redkih zmernih republikank, ki je do sedaj preživela premik stranke na populistično desnico. Njena demokratična tekmica Sara Gideon vztrajno ponavlja, da "se je postavila na stran Trumpa" in postala "senatna štampiljka" za njegove politike, čeprav je najmanjkrat od vseh republikancev glasovala zanje. V državi, razklani na dva tabora, je v spominu ostalo predvsem njeno mencanje, ko nikoli ni zares odločno podprla niti obsodila predsednika. Njen odločilni glas za vrhovnega sodnika Bretta Kavanaugha, kljub obtožbam, da je kot najstnik spolno napadel 15-letnico, je odvrnil mnoge neodvisne volivke v Mainu, ki so jo podprle tudi na volitvah, na katerih je sicer zmagal demokrat Barack Obama. Povezovanje s Trumpom je dokončno oskrunilo to zaupanje, pri družbenih vprašanjih zmerno liberalna senatorka (tako denimo podpira pravico žensk do prekinitve nosečnosti) pa nima goreče podpore pri konservativcih. Kar močno ogroža njeno ponovno izvolitev.

Zaskrbljenost nad mlinskim kamnom predsednika okoli vratu republikancev je na plano udarila v pogovoru senatorja Bena Sassa z volivci v Nebraski. Trumpa je obsodil zaradi njegovega odnosa do žensk, zaradi zunanje politike, s katero je odtujil pomembne zaveznike po vsem svetu in prezrl človekove pravice, zaradi proračunske razsipnosti. Ter predvsem zaradi odnosa do pandemije, kot da je kriza odnosov z javnostmi, ne pa zdravstvena katastrofa. Po njegovih besedah bo predsednik najbrž izgubil volitve, republikance pa čakajo hude posledice, ker so mu tako zvesto stali ob strani skozi štiri divja leta. "Vprašanje ne bo 'Ben Sasse, zakaj si bil tako zloben do Donalda Trumpa?', ampak 'Kako za vraga smo vsi mi mislili, da je prodajanje s televizijo obsedenega, vase zagledanega posameznika Američanom dobra zamisel?'," je bil Sasse iskren. In opozoril, da jih morda čaka "modri cunami", ko bodo demokrati prevzeli obe zbornici kongresa in imeli v rokah Belo hišo.

Celo Mitch McConnell, preračunljivi vodja republikanske večine v senatu, ki ga v konservativnem Kentuckyju čaka skoraj gotova zmaga, se je prvič v štirih letih uprl Beli hiši in javno nasprotuje njenim načrtom za drugi obsežen paket gospodarske pomoči v času pandemije. Ob zrenju v prepad morda celo zgodovinskega poraza za desnico je njegova voljnost hitro skopnela. Kar hkrati napoveduje, kako bo delovala desnica ob morebitni zmagi demokratov. Po štirih letih povsem pozabljene varčnosti se bodo nenadoma znova vrnili k opozarjanju o "zapravljanju denarja naših otrok" in k nuji po zategovanju proračunskega pasu, s katero so osem let dušili predsedovanje Obame. Poleg tega smo vendarle dobili mejo, do katere so na desnici pripravljeni trpeti požigalno vedenje predsednika – ko gre za njihovo politično preživetje, je ljubezni konec.
 

Kritiki so "čreda šlev"

Trump je nemudoma izvlekel svoje najljubše orožje, brutalne napade. V petek se je s tviti lotil Collinsove, ne da bi ga pri tem skrbelo, da je le še otežil njene možnosti za branjenje pomembnega sedeža in republikanske večine v zgornjem domu kongresa. V nedeljo je na shodu v Carson cityju v Nevadi vpil: "Imamo nekaj neumnih ljudi. Nekaj jih je že šlo. Flake, Corker, ni ju več. Toda sedaj imamo tega tipa, Sasse, ki se želi uveljaviti. Majhni Ben. Majhni Ben Sasse." In dodal, da so njegovi kritiki med republikanci "le čreda šlev".  Toda njegovo vse bolj vročično vedenje samo še poglablja razkol.

Na četrtkovih vzporednih prenosih soočenj predsedniških kandidatov z volivci je demokrat Joe Biden "razpršil namige, da nima več možganov", Trump "pa še naprej razblinja ugibanja, ali je kadar koli imel srce", kot se je slikovito izrazil konservativni komentator New York Timesa Brett Stephens. Republikanca je moralo silno boleti, da je kljub hkratnemu prenosu na treh programih komercialne mreže NBC imel nižjo gledanost od demokrata. Ta je z volivci razpravljal o vsebini svojih politik, pri Trumpu je ostalo v spominu predvsem izmikanje, da bi obsodil teorijo zarote QAnon kot skrajno gibanje, čeprav ga je FBI označila za naraščajočo grožnjo domačega terorizma.

"Ko postaja jasno, da je Trump politični smrtnik tako kot vsi drugi, je vse bolj vidno prerivanje za prihodnost republikanske stranke," je prepričan Carlos Curbelo, nekdanji republikanski poslanec s Floride, ki 2016 ni podprl kandidature newyorškega nepremičninarja. Po njegovih besedah je bil Sassov govor že del tega utrjevanja novega položaja. "Večina republikancev v kongresu je vedela, da ne gre za dolgoročen projekt, a so bili – nekateri bi rekli pragmatični, drugi oportunistični – ter sklonili glave in čakali na konec," meni Curbelo. Toda Trump je utrdil spoznanje, kako je zažigalna politika učinkovita pri pomembnem delu konservativnih volivcev in trumpizem ne bo na hitro izginil niti po njegovem morebitnem slovesu od ameriške politike.