Reševali bodo 'nerešljivo' ladjedelnico

Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa bosta država in zvezna vlada ladjedelnici v mestu Papenburg na severozahodu Nemčije zagotovili tudi državno jamstvo za posojila do višine ene milijarde evrov, kar bo podjetju omogočilo dokončanje naročil izgradnje ladij.

Glede na ustaljeno prakso kupci v ladjedelniški industriji namreč plačajo približno le 20 odstotkov cene naročila vnaprej, ostale stroške gradnje ladij pa mora kriti ladjedelnica s posojili ali drugimi oblikami financiranja.

Pri Meyer Werftu ocenjujejo, da morajo za kritje stroškov financiranja izgradnje novih ladij do konca leta 2027 zbrati okoli 2,8 milijarde evrov. Če dogovori z državo in vlado Spodnje Saške ne bi bili doseženi do 15. septembra, pa jim bo grozila insolventnost.

Ladjedelnici 'v vodo padlo' več poslov

Ladjedelnica je padla v resne finančne težave, potem ko so v času pandemije covida-19 v vodo padli številni posli. Posledično so se začeli povečevati stroški poslovanja, pogovori z bankami pa niso bili uspešni.

Konec avgusta so oblasti v severozahodni nemški deželi Spodnja Saška sporočile, da je nemška država pripravljena začasno prevzeti 80-odstotni delež v ladjedelnici in s tem zaščititi okoli 20.000 delovnih mest. Politični voditelji so dejali, da bo prevzem začasen, pri čemer točnega datuma za izstop iz lastništva družbe niso določili.

Spiegel poroča, da vlada po informacijah iz parlamentarnih krogov pri reševanju ladjedelnice zasleduje tudi strateške interese. Če bi se namreč geostrateške razmere poslabšale, bi lahko objekte ladjedelnice uporabili za mornarico, z njimi pa bi lahko imeli tudi pomembno vlogo na področju vojaškega ladjedelništva.

Zvezna vlada sicer pričakuje, da bo Meyer Werft v letih 2025 in 2026 še naprej beležila izgube, četudi bo načrt prestrukturiranja uresničen. Številni sicer menijo, da ladjedelnica dolgoročno ne bi smela ostati v "javnih rokah".

'Kronski dragulj' nemške industrije

Meyer Werft, ki je najbolj znan po gradnji ladij za križarjenje, je nemški kancler Olaf Scholz označil za "kronski dragulj" nemške industrije. Prepričan je namreč, da je položaj Nemčije kot tretjega največjega gospodarstva na svetu odvisen tudi od močnega pomorskega gospodarstva, poroča portal t-online.

Podjetje so ustanovili leta 1795 za gradnjo majhnih lesenih plovil, sedem generacij je bil nato v lasti družine Meyer, nato pa je bil od leta 1997 del skupine Meyer Neptun Werft. Leta 2014 je družba skupini dodala ladjedelnico Turku na Finskem, vse od takrat pa so v podjetju gradili tudi luksuzne potniške ladje. Med načrtovanimi projekti lahko opazimo tudi križarki Disney Treasure in Disney Destiniy, poleg križark pa sicer izdelujejo tudi tovorne in kontejnerske ladje, trajekte, ladje za prevoz plina in še številna druga plovila.

Načeloma morajo za tovrstno pomoč podjetjem države pridobiti soglasje Evropske komisije. Roka, do katerega mora Komisija sporočiti svojo odločitev, ni, so pa doslej potrdili, da z nemškimi oblastmi potekajo konstruktivni dogovori o reševanju ladjedelnice. Po informacijah iz Spodnje Saške je državna pomoč v tem primeru oblikovana tako, da pravno ni odvisna od odobritve EU, a so jo kljub temu o projektu obvestili.