Reševanje podnebne krize: 'Skupaj bomo obstali ali propadli'

"Podnebne spremembe so eksistencialni problem našega časa, tako na globalni kot lokalni ravni," je na podnebni konferenci ZN izpostavil Pahor. Desetletje, v katerem živimo, je po njegovih besedah bistveno za okrepitev naporov v boju proti podnebnim spremembam.

Popolna implementacija pariškega sporazuma in podnebna zaveza iz Glasgowa, ki je gostil COP26, sta po Pahorjevem mnenju pot naprej pri omejevanju dviga temperature za 1,5 stopinje Celzija.

"V tem trenutku se srečujemo s hkratno energetsko in prehransko krizo, ki sta med drugim posledica vojne v Ukrajini. A to ne sme omajati naših podnebnih ambicij, ravno nasprotno," je poudaril Pahor. Energetsko krizo bi morali po njegovih besedah izkoristiti kot priložnost za iskanje rešitev zunaj okvirov.

Ponovil je zavezo, da bo Slovenija do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost. "Pripravljamo prvi nacionalni podnebni zakon, ki bo še dodatno spodbudil dosego cilja," je dejal.

Podnebni zlom je, kot je dejal, vedno večji dejavnik nestabilnosti, nasilja in vojn. Kot kandidatka za nestalno članico Varnostnega sveta ZN v obdobju 2024/25 si Slovenija po Pahorjevih prizadeva za vključevanje podnebnih ukrepov v izgradnjo in vzpostavljanje miru.

"Zavezani smo solidarnosti. Letos smo podnebno financiranje v podporo najmanj razvitim državam in majhnim otroškim državam v razvoju prek različnih multilateralnih kanalov podvojili," je izpostavil Pahor.

Naša generacija ima možnost in dolžnost ukrepati ter zanamcem pustiti lepši planet, je dejal Pahor in sklenil: "Neuspeh ni možnost".

Pahor je udeležence konference nagovoril v okviru prvega sklopa nagovorov svetovnih voditeljev. Voditelje je k ukrepanju v blogu pozvala tudi predsednica Evropske centralne banke Christine Lagarde. Pohitritev prehoda na obnovljive vire energije lahko omeji tveganja za velik skok cen, je izpostavila.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je voditelje je pozval k sodelovanju. V luči številnih hkratnih kriz, pri čemer je poleg gospodarskih in političnih omenil še pandemijo covida-19, je Guterres izpostavil, da je svet "v bitki življenja".

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v svojem nagovoru opozoril, da se kljub ruski invaziji na Ukrajino ne sme zanemariti varstva podnebja. "Ne bomo žrtvovali naših podnebnih zavez zaradi ruske energetske grožnje," je dejal. Ob tem je poudaril, da sta EU in Francija na dobri poti, da izpolnita cilje glede znižanja emisij do sredine stoletja. ZDA in Kitajsko pa je pozval, da na razsežnost izziva ustrezno odgovorita.

Nemški kancler Olaf Scholz je medtem med drugim posvaril pred vsakršno "svetovno renesanso fosilne energije" v luči trenutne energetske krize. "Za Nemčijo lahko zagotovim, da je ne bo. Za nas je bolj kot kdajkoli jasno, da prihodnost pripada vetrni in sončni energiji ter zelenemu vodiku," je zatrdil v luči kritik vnovičnega odprtja nekaterih nemških termoelektrarn na premog zaradi posledic ruskega napada na Ukrajino. Scholz je ponovil, da bo ta vrnitev trajala le "kratek čas".

Cilj podnebne konference je omejitev segrevanja na 1,5 stopinje Celzija, kot so se države podpisnice zavezala v pariškem sporazumu iz leta 2015. A v zadnjem letu so boj proti podnebnim spremembam zasenčile druge globalne krize, kot so visoka inflacija, energetska in prehranska kriza ter vojna v Ukrajini.

Poudarek letošnje konference bo na izvajanju ukrepov tako na področju blaženja in prilagajanja na podnebne spremembe kot tudi glede podnebnega financiranja. Na področju blaženja podnebnih sprememb se bodo nadaljevala pogajanja glede vsebine delovnega programa za blaženje. Opravljen bo tudi pregled posodobljenih in okrepljenih ciljev zmanjšanja emisij oz. nacionalno določenih prispevkov ter dolgoročnih podnebnih strategij, in sicer skladno s pozivom iz krovnih sklepov lanskega zasedanja COP26 v Glasgowu. Ti narekujejo prednostno ukrepanje za zmanjševanje emisij v kritičnem desetletju do leta 2030.

Glede prilagajanja na podnebne spremembe bo prioriteta dogovor o procesu določitve globalnega cilja za prilagajanje. Vprašanje preprečevanja, zmanjševanja in odpravljanja izgub in škod, povezanih s podnebnimi spremembami, bo eno izmed ključnih tem na COP27, so v sporočilu za javnost spomnili na ministrstvu za okolje in prostor.

Tudi o prehranski varnosti

Slovensko delegacijo je na uvodnem vrhu voditeljev torej vodil Borut Pahor. V prvem delu konference, ko se bodo začela pogajanja na tehnični ravni, bo prisoten tudi državni sekretar Uroš Vajgl. V drugem tednu, ko se bosta odvijala ministrski segment in sklepna faza pogajanj na politični ravni ter bodo sprejeti krovni sklepi konference, pa bo slovensko delegacijo vodil minister za okolje in prostor Uroš Brežan.
Obenem je Pahor že sodeloval tudi na okrogli mizi na temo prehranske varnosti, na kateri je opozoril na povezanost prehranske varnosti z varovanjem okolja in biotske raznolikosti ter na okrogli mizi o izobraževanju za podnebne spremembe, so sporočili iz urada predsednika republike.

"Hrana je steber stabilnosti in miru," je izpostavil Pahor in dodal, da je Slovenija od leta 2019 potrojila svoj prispevek k prehranski varnosti. Ob tem je izpostavil, da gresta prehranska varnost in zaščita okolja z roko v roki.

"Narediti moramo več, da postanemo trajnostni, kmetijstvo pa ne sme spodbujati podnebnih sprememb," so njegove besede povzeli v kabinetu. Po njegovem mnenju bi lahko in moramo narediti več: "Zmanjšati moramo količino odpadne hrane in iskati načine, da se vrnemo nazaj k sezonski in tradicionalni hrani".

Na vrhu voditeljev bodo med drugim sodelovali še predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, francoski predsednik Emmanuel Macron, hrvaški premier Andrej Plenković in avstrijski predsednik Alexander van der Bellen, ki bodo zbrane nagovorili v torek.

Tokratna konferenca bo med drugim naslovila ukrepe za prilagajanje podnebnim spremembam, vključno z izgubami in škodami, zaveze za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in zaveze za dvig podnebnega financiranja, predvsem za najbolj ranljive države, so pojasnili na okoljskem ministrstvu.