Reševanje z jezera, divja vročina, evakuacije turistov in (še) nič osvežitve

Pred Rivo del Garda je nenadna sprememba vremena v nedeljo popoldne presenetila skupino mladih jadralcev različnih narodnosti, starih od 10 do 17 let. Zaradi močnega vetra in valov se je prevrnilo več njihovih jadrnic, mladi pa so ostali v vodi.

Tri reševalne enote so iz vode rešile skupno 22 mladih jadralcev. Prepeljali so jih v pristanišče Torbole, kjer jih je pregledalo zdravstveno osebje in jim po potrebi nudilo prvo pomoč. Po navedbah italijanske tiskovne agencije Ansa je hitro posredovanje preprečilo hujše posledice.

Neurje je težave povzročalo tudi na drugih delih Gardskega jezera. Že v soboto zvečer so sunki vetra dvignili več kot meter in pol visoke valove, zaradi česar se je v nevarnosti znašlo več rekreativnih plovil.

Prvi klici na pomoč so prispeli nekaj po 22.30, reševalci obalne straže in gasilci pa so bili na terenu do približno druge ure zjutraj. 

Pred otokom San Biagio je plovilo s štirimi odraslimi in dvema otrokoma zaradi močnega valovanja nasedlo na skale, grozila pa mu je tudi prevrnitev. Ker se plovilo obalne straže zaradi plitve vode ni moglo dovolj približati, je reševalec zaplaval do čolna in vseh šest ljudi posamično spravil na varno.

Hkrati so se pred obalo Manerbe v težavah znašla še najmanj tri plovila. Čoln s sedmimi ljudmi je zaradi okvare motorja nenadzorovano odnašalo po valovih, zato so ga gasilci odvlekli v pristanišče Moniga. Drugo plovilo s štirimi ljudmi so odvlekli v Dusano, še štirim pa so pomagali z dodatnega čolna, ki ga je neurje prav tako onesposobilo.

Burno vremensko dogajanje poteka sredi vrhunca novega vročinskega vala. Za 27 italijanskih mest je bilo razglašeno rdeče opozorilo, najvišja stopnja zdravstvenega alarma, ki pomeni nevarnost predvsem za starejše, otroke, kronične bolnike in druge ranljive skupine.

Od Barija do Trsta so bile napovedane temperature nad 34 stopinj Celzija, ponekod pa tudi nad 40 stopinj. V notranjosti osrednje Italije in Padske nižine naj bi se temperature gibale med 38 in 39 stopinjami, v krajih, kjer se toplota posebej kopiči, pa naj bi dosegle 40 stopinj.

Razmere dodatno otežujeta visoka vlažnost ob obalah in v nižinah ter zelo tople noči. Segrevanje tal lahko popoldne sproži razvoj močnih oblakov in kratkotrajnih krajevnih neviht predvsem nad Alpami, predalpskim območjem in Apenini. Meteorologi opozarjajo, da takšne nevihte praviloma ne prinesejo trajnejše osvežitve. Popuščanje vročine pričakujejo šele med 8. ali 9. avgustom.

Močno deževje je težave povzročalo tudi drugod na severu Italije. V Auronzu di Cadore v Benečiji so po zemeljskem plazu evakuirali 35 ljudi, med njimi turiste. Po pregledu območja se je večina lahko vrnila v svoje domove, pri dveh stavbah pa so oblasti ohranile povečano previdnost.

V dolini Val di Fassa je blatni in kamniti plaz prizadel območje prelaza San Pellegrino. Med območji Gardeccia, Vajolet in prelazom Principe je deroča voda poplavila približno 200 metrov povezovalne ceste in območje povsem odrezala.

Del državne ceste 346 pri Moeni so zaradi odstranjevanja posledic zaprli. Več pohodnikov in turistov je ostalo ujetih tudi v območju gorske skupine Catinaccio, kjer so jim pomagali gorski reševalci.

Ekstremne vremenske razmere pa niso prizadele le Italije. Po poročanju časnika Financial Times so gospodarske posledice vročinskih valov in požarov v Franciji, Španiji, Portugalski, Grčiji in Romuniji v prvih dveh mesecih poletja dosegle približno 3,1 milijarde evrov. Po Evropi je zgorelo že skoraj 500.000 hektarjev površin.

Ocenjena škoda v petih najbolj prizadetih državah evroobmočja že presega povprečno letno škodo zaradi požarov v celotni Evropski uniji, ki jo Evropska komisija ocenjuje na okoli 2,5 milijarde evrov.

V Franciji so požari prizadeli tudi letalsko in obrambno industrijo. Podjetja Safran, Dassault Aviation in ArianeGroup so začasno ustavljala proizvodnjo in evakuirala zaposlene. Po podatkih gospodarske zbornice v Girondi je bilo prizadetih najmanj 40.000 podjetij, do konca julija pa jih je bilo popolnoma zaprtih okoli 19.500.

V Španiji so mali kmetje in živinorejci ocenili, da je bilo poškodovanih približno 18.500 hektarjev proizvodnih površin, predvsem pašnikov.

Dolgotrajna vročina in pomanjkanje padavin sta znižala tudi gladini Rena in Donave, kar že vpliva na industrijo in energetiko.

Ob Renu stojijo številni pomembni obrati nemških kemičnih družb BASF, Covestro in Evonik. Nizka gladina otežuje rečni promet in oskrbo industrije, medtem ko razmere na Donavi predstavljajo težave tudi za jedrske elektrarne, ki vodo uporabljajo pri hlajenju.

Madžarska jedrska elektrarna Paks, ki proizvede skoraj polovico električne energije v državi, bi lahko bila ob nadaljnjem upadanju gladine Donave prisiljena omejiti ali začasno ustaviti delovanje. V Romuniji so enega od dveh reaktorjev jedrske elektrarne Cernavod že izključili.

Romunske pomorske sile so na Donavi izvedle nadzorovano eksplozijo, s katero so odstranile podvodno oviro in več vode preusmerile proti staremu rokavu Donave ter jedrski elektrarni. S tem želijo izboljšati dovod vode za hlajenje in olajšati plovbo, vendar oblasti opozarjajo, da bi lahko elektrarna ob nadaljevanju suše pozneje kljub temu začasno ustavila obratovanje.