"Imamo resne pomisleke o številnih elementih ustanovne listine Odbora za mir, povezane z obsegom, upravljanjem in skladnostjo z Ustanovno listino Združenih narodov," je v ustnih sklepih izrednega vrha EU o transatlantskih odnosih povedal predsednik Evropskega sveta Antonio Costa.
Dodal je, da so pripravljeni delati z ZDA pri implementaciji mirovnega načrta za palestinsko enklavo Gaza z Odborom za mir kot prehodno upravo, kot predvideva resolucija Varnostnega sveta ZN 2803.
Ameriški predsednik Donald Trump je ob robu Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu ustanovil Odbor za mir, ki je bil sprva zasnovan za upravljanje Gaze po vojni, nastaja pa kot širši organ za reševanje mednarodnih kriz. Odbor, ki bo po besedah Trumpa sodeloval tudi z Združenimi narodi, bodo sestavljali voditelji držav. Sodelovanje je potrdilo več kot 30, številni pa so še neodločeni.
Vabilo je prejela tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki pa ga na novinarski konferenci po vrhu EU v Bruslju ni komentirala.
Večina evropskih držav je vabilo že zavrnila oziroma je do sodelovanja v odboru, ki ga bo vodil ameriški predsednik, zadržana. Španski premier Pedro Sanchez je po poročanju francoske tiskovne agencije v Bruslju dejal, da je njegova država zavrnila sodelovanje. Sodelovanje v odboru je zaenkrat zavrnila tudi Slovenija.
Trump preklical vabilo Carneyju
Trump je medtem v četrtek umaknil povabilo kanadskemu premierju Marku Carneyju, naj se njegova država pridruži Odboru za mir. "Spoštovani premier Carney: naj to pismo služi kot obvestilo, da Odbor za mir umika svoje povabilo za vstop Kanade v najprestižnejši odbor voditeljev, ki je bil kdaj koli sestavljen," je objavil na družbenem omrežju Truth Social.
Dan prej v bil v svojem govoru na WEF kritičen do Carneyja, češ da ta na dogodku ZDA ni izkazal hvaležnosti. "Kanada živi zaradi ZDA. Mark, spomni se tega, ko boš prihodnjič dajal izjave," je dejal ameriški predsednik
Carney mu je v četrtek iz Quebeca odgovoril, da Kanada ne živi zaradi ZDA. "Kanada uspeva, ker smo Kanadčani," je poudaril, a obenem tudi priznal, da so z ZDA zgradili "izjemno partnerstvo".
Trump je sicer vabilo v odbor poslal voditeljem okoli 60 držav, vendar ga je doslej javno sprejelo le malo zahodnih zaveznikov Washingtona. Izmed članic EU sta se mu zaenkrat pridružili Madžarska in Bolgarija.
Carney je dejal, da se Kanada načeloma lahko vidi v odboru, vir v kanadski vladi pa je za francosko tiskovno agencijo v ponedeljek povedal, da Ottawa ne namerava plačati za članstvo v odboru. Stalno članstvo si namreč države lahko zagotovijo z vplačilom milijarde dolarjev v prvem letu delovanja odbora.
Costa: EU se bo branila pred vsako obliko izsiljevanja
Costa je komentiral tudi nedavne grožnje ameriškega predsednika z uvedbo dodatnih carin zoper nekatere evropske države. Sredino odločitev Trumpa, da jih naposled ne bo uvedel, je sicer ocenil kot pozitivno: "Uvedba dodatnih carin bi bila v nasprotju s trgovinskim dogovorom EU-ZDA. Zdaj se moramo osredotočiti na nadaljevanje implementacije tega dogovora. Cilj mora biti stabilizacija trgovinskih odnosov med EU in ZDA."
Ob tem pa je opozoril tudi, da se bo EU še naprej "zavzemala za svoje interese ter branila sebe, svoje države članice in svoje državljane pred vsakršno obliko izsiljevanja". "Ima moč in orodja, da to stori in bo tudi storila, ko in če bo treba," je dejal Costa.
Četrtkovo zasedanje je sklical po Trumpovih sobotnih grožnjah z uvedbo carin na uvoz iz osmih evropskih držav, povezanih z njegovimi težnjami po prevzemu Grenlandije. V sredo je ameriški predsednik po pogovoru z generalnim sekretarjem Nata Markom Ruttejem v Davosu sporočil, da sta oblikovala okvir za dogovor glede prihodnosti danskega avtonomnega ozemlja in celotnega območja Arktike ter preklical grožnjo s carinami.
Polna podpora EU Danski in Grenlandiji
Predsednik Evropskega sveta je po zasedanju izrazil polno podporo EU Danski in Grenlandiji, ki da lahko edini dve odločata o zadevah, ki se ju tičejo. Predsednica Von der Leynova pa je povedala, da EU dela na krepitvi odnosa z danskim avtonomnim ozemljem. V okviru tega bo komisija v kratkem predstavila obsežen naložbeni sveženj za Grenlandijo, je napovedala.
Izrazila je tudi namero za poglobitev sodelovanja z ZDA in vsemi partnerji na področju varnosti arktičnega območja. Med drugim namerava EU okrepiti varnostno-obrambne dogovore z Združenim kraljestvom, Kanado, Norveško, Islandijo in drugimi. "To je postala resnična geopolitična nuja," je menila.
Costa se je zavzel za prijateljske in spoštljive odnose med EU in ZDA ter izrazil pripravljenost na nadaljnje konstruktivno sodelovanje pri vprašanjih v skupnem interesu, med katerimi je izpostavil prizadevanja za pravičen in trajen mir v Ukrajini.
EU, ZDA in Ukrajina so sicer po besedah von der Leynove blizu dogovoru o okviru za zagotovitev blaginje v Ukrajini v povojnem obdobju. Dokument vključuje ukrepe, ki so med drugim namenjeni povečanju produktivnosti, pospešitvi vključevanja Ukrajine v evropski notranji trg in povečanju naložb.
Odbor za mir (Committee for Peace) je bil ustanovljen s strani ameriškega predsednika Donalda Trumpa ob robu Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu. Prvotno je bil zasnovan kot organ za upravljanje Gaze po vojni, vendar naj bi postal širši mehanizem za reševanje mednarodnih kriz. Po Trumpovih besedah naj bi v njem sodelovali voditelji držav, pri čemer bi sodelovanje omogočalo vplačilo milijarde dolarjev v prvem letu delovanja.
Antonio Costa je predsednik Evropskega sveta, ene od najpomembnejših institucij Evropske unije. Evropski svet združuje voditelje držav članic EU in določa splošne politične usmeritve in prednostne naloge Unije. Costa je kot predsednik odgovoren za vodenje zasedanj Evropskega sveta in zagotavljanje usklajenosti med državami članicami glede ključnih vprašanj, kot so zunanji odnosi, varnost in ekonomska politika.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.