"Iranski režim je še vedno na oblasti, je pa močno oslabljen." To je na zaslišanju v ameriškem kongresu povedala direktorica nacionalne obveščevalne službe Tulsi Gabbard.
Na več kot dvourni razpravi, kjer so sodelovali tudi vodje CIA, FBI, NSA in obrambne obveščevalne agencije, so predstavili oceno globalnih groženj za ZDA. Gre za prvo javno obveščevalno poročilo po začetku vojne konec februarja.
Po oceni ameriške obveščevalne skupnosti je torej iranski režim preživel napade, vendar je njegova vojaška in vodstvena struktura utrpela resne udarce. Pa tudi, da so ameriški in izraelski napadi v regiji "v veliki meri uničili" vojaške zmogljivosti Irana, poroča BBC.
Zaslišanje je sicer potekalo le dan po odstopu direktorja ameriškega protiterorističnega centra Joeja Kenta, ki je v odstopni izjavi zapisal, da Iran ni predstavljal neposredne grožnje ZDA.
Na vprašanja senatorjev, ali je Iran predstavljal "neposredno grožnjo", Gabbardova ni želela jasno odgovoriti.
"Edina oseba, ki lahko določi, kaj je neposredna grožnja, je predsednik," je dejala.
Po drugi strani je direktor CIA John Ratcliffe menil, da Iran že dalj časa predstavlja grožnjo ZDA ter da je bila ta grožnja v danem trenutku tudi neposredna.
Ameriški predsednik Donald Trump je odločitev za napad na Iran utemeljil z razvojem jedrskega orožja, ki naj bi ogrožal ZDA in Izrael.
ZDA in Izrael so junija 2025 v 12-dnevni operaciji napadli Iran z namenom uničenja njegovih zmogljivosti za razvoj jedrske bombe.
Gabbardova je povedala, da je obveščevalna skupnost ocenila, da Iran po napadih poskuša obnoviti poškodovano jedrsko infrastrukturo, hkrati pa še naprej ne izpolnjuje svojih mednarodnih obveznosti.
V pisni izjavi za kongres je sicer navedla, da so napadi "uničili" iranski program bogatenja urana in da Iran ni poskušal obnoviti teh zmogljivosti, vendar tega dela v ustnem nastopu ni ponovila.
Pomemben del razprave je bila tudi Hormuška ožina, ključna pomorska pot za svetovno oskrbo z nafto.
Gabbardova je potrdila, da so ameriške obveščevalne službe že dolgo opozarjale, da bi Iran v primeru konflikta lahko blokiral to strateško ožino. Ratcliffe pa je dodal, da je ameriško obrambno ministrstvo vnaprej pripravilo načrte za zaščito ameriških interesov v regiji, vključno z energetskimi objekti.
Senatorje je zanimalo tudi, kakšno vlogo so imele obveščevalne službe pri odločitvi predsednika Trumpa za napad.
Ratcliffe je dejal, da je sodeloval na številnih srečanjih s predsednikom, vendar ni mogel potrditi, ali je bil prisoten pri sami končni odločitvi.
Zaslišanje je razkrilo tudi razhajanja znotraj ameriškega političnega prostora glede upravičenosti napada na Iran. Nekateri dvomijo, ali je bil napad nujen, ter opozarjajo na tveganja za širši konflikt in motnje v svetovni oskrbi z energijo.
Kljub temu ameriške obveščevalne službe vztrajajo, da Iran ostaja dolgoročna grožnja, čeprav so njegove trenutne zmogljivosti po napadih občutno zmanjšane.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.