V zadnjem tednu se je kraljevina Savdska Arabija soočila z raketnimi napadi hutijev v Jemnu, ki jih podpira Iran, z napadi dronov proiranskih milic v Iraku ter z novimi grožnjami iz Teherana.
A vpletanje v širši konflikt bi bilo za Rijad tvegana in potencialno zelo draga odločitev. Savdska Arabija se je namreč v zadnjem desetletju precej osredotočila na odpiranje kraljevine tujim naložbam, na dobri poti so, da postanejo regionalna gospodarska sila.
Prav to je deloma vodilo tudi njihovo politiko umirjanja odnosov z Iranom že dolgo pred vojno, kar je leta 2023 privedlo do sporazuma, posredovanega s strani Kitajske, piše CNN.
In Savdska Arabija je zdaj v središču nevihte. Sooča se z nepredvidljivimi nasprotniki, in to kar s treh strani. Z Iranom ter njegovimi zavezniki oziroma podpornimi skupinami v Iraku in Jemnu. Kraljevina je sicer za posodobitev svoje vojske in nakup najsodobnejših raketnih obrambnih sistemov porabila več deset milijard dolarjev, vendar ima ogromno ozemlje, ki ga mora braniti.
Dejstvo je, da se Savdska Arabija nahaja sredi vojne, ki je videti še bolj nevarna in nestabilna kot 28. februarja, na dan, ko se je začela vojna.
Čeprav vojaško sodelovanje med Savdsko Arabijo in ZDA ostaja tesno, v Rijadu narašča širša zaskrbljenost, da bi kraljevina ostala sama, ko se bo ameriški interes zmanjšal, in bi se morala soočiti z bolj bojevitim in odločnim Iranom.
Jemenska grožnja
Konec tedna so hutiji izstrelili rakete proti dvema savdskima naftnima kompleksoma na obali Rdečega morja. Satelitski posnetki in geolocirani videoposnetki kažejo na obsežno škodo na enem od teh objektov v Džizanu blizu meje z Jemnom.
Ti raketni napadi so sledili napadom hutijev na dva savdska tankerja v Rdečem morju, potem ko so ti napovedali blokado savdskega ladijskega prometa skozi ozko grlo Bab al-Mandeb. Za Savdijce, ki so zaradi ohromljenega Hormuškega preliva velik del izvoza nafte preusmerili prek pristanišč ob Rdečem morju, kot je Janbu, blokada predstavlja veliko stopnjevanje napetosti.
Savdska Arabija ima v načrtih nadaljnjo širitev izvoza nafte prek Rdečega morja, vendar morajo tankerji, ki iz Janbuja plujejo proti azijskim trgom, prečkati Bab al-Mandeb, zato je po ocenah analitikov, ki so govorili za CNN, približno tri četrtine izvoza prek Rdečega morja izpostavljeno morebitnim motnjam, ki bi jih povzročili hutiji.
Kljub dolgoletnim poskusom Savdske Arabije, da izrine hutije iz severnega Jemna, jim to do sedaj še ni uspelo. Leta 2015 so proti njim celo sprožili obsežno vojaško ofenzivo, ki ji je sledil spopad. Slednji je povzročil eno najhujših humanitarnih kriz na svetu, hutiji pa so ohranili svoj položaj.
Leta 2022 je bilo doseženo premirje, vendar se to nikoli ni preoblikovalo v trajni mir. Savdska Arabija je proti območjem pod nadzorom hutijev ohranila gospodarsko in zračno blokado. Hutiji so v začetku tega meseca Savdsko Arabijo obtožili, da je bombardirala letališče v prestolnici Sana, da bi preprečila pristanek neposrednega leta iz Teherana, potem ko letalo ni upoštevalo opozoril, naj spremeni smer.
Na letalu je bila delegacija hutijev, ki se je vračala s pogreba nekdanjega vrhovnega voditelja Irana Alija Hameneja. Toda "pozornost je bila usmerjena tudi v vprašanje, kaj vse bi lahko bilo prepeljano na krovu letala," pravi Nawaf Obeid z oddelka za vojaške študije na londonskem King's College.
To je sprožilo nov krog nasilja, ki se je končal z raketnimi napadi konec tedna.
Sicer imajo Savdijci še en as v rokavu. V puščavah vzhodnega Jemna se zbira velika skupina jemenskih borcev, sovražno nastrojenih proti hutijem. Če bi napredovala, bi jo podpirale savdske zračne sile, vključno z jurišnimi helikopterji Apache.
Iraška grožnja
Proiranske milice, ki delujejo na jugu Iraka, so proti ključni savdski infrastrukturi in prestolnici Rijad izstrelile dva vala dronov. Po mnenju analitikov so hutiji tem milicam morda zagotovili tehnično pomoč.
Rijad je skupaj z ameriškimi silami izvedel povračilni napad, po navedbah ministrstva za obrambo so izvedli "natančne in ciljno usmerjene napade".
"Kraljevina poudarja, da si ne želi stopnjevanja napetosti, vendar se bo odzvala na vsako agresijo, s katero se bo soočila," je dodalo ministrstvo. Po navedbah Ljudskih mobilizacijskih sil (PMF), krovne organizacije teh milic, je bilo v napadih več ljudi ubitih in ranjenih. Ameriško osrednje poveljstvo Centcom je sporočilo, da je bila skupna operacija "močan odgovor" na več kot 30 napadov z droni.
Iranska grožnja
Ko so iranski droni šahed začeli marca in aprila napadati naftne objekte na vzhodni obali Savdske Arabije, so se oblasti mrzlično lotile naložb v tehnologijo za boj proti dronom. Tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je obiskal savdsko prestolnico in ponudil integriran obrambni sistem za zaščito pred šahedi.
Čeprav Iran od aprila Savdske Arabije ni neposredno napadel, je njegovo zunanje ministrstvo ta teden znova zatrdilo, da so "nekatere države Perzijskega zaliva samostojno sodelovale v vojaških napadih na Iran. Za napade so odgovorne ZDA, vendar vloge nekaterih regionalnih držav ni mogoče prezreti."
Savdska Arabija je sicer na začetku konflikta izvedla nekaj letalskih napadov proti Iranu, vendar so bili ti po navedbah diplomata, seznanjenega z dogajanjem, skrbno odmerjeni. Šlo je za sorazmeren odgovor, s katerim je kraljevina želela pokazati, da se lahko brani "tudi, če ZDA ne bi bile prisotne", je diplomat maja povedal za CNN.
