V Nemčijo so ga prepeljali s helikopterjem. Po pristanku v Karlsruheju so ga ob močnem policijskem spremstvu odpeljali z avtomobilom. V petek naj bi prvič stopil pred sodnika.
Nemško tožilstvo Serhija Kuznjecova obtožuje, da je eden od koordinatorjev skupine, ki je 26. septembra 2022 izvedla sabotažo na plinovodu Severni tok 1 in 2 v Baltskem morju. Kuznjecov zanika, da bi bil del te skupine, ki je obtožena namestitve eksploziva na plinovoda, ki povezujeta Rusijo z Evropo. Trdil je, da je bil v času sabotaže v Ukrajini, kjer je bil do leta 2023 poveljnik ukrajinske vojske.
Prijeli so ga 21. avgusta med počitnicami v Riminiju v Italiji, kjer je bil nato večinoma v priporu v strogo varovanem zaporu v Ferrari. V Nemčiji mu v primeru obsodbe grozi do 15 let zapora.
Italija ga je Nemčiji izročila po večmesečnih pravnih bitkah, ki jih je minuli teden končalo italijansko vrhovno sodišče z odločitvijo o njegovi izročitvi. Pred tem je 15. oktobra izročitev blokiralo zaradi težav z nemškim nalogom za prijetje, po njegovem vnovičnem pregledu pa nato izročitev odobrilo.
Vpletenosti v sabotažo je nemško tožilstvo sumilo še enega Ukrajinca, ki so ga prijeli na Poljskem. Poljsko sodišče je 17. novembra zaradi pomanjkanja dokazov zavrnilo nemško zahtevo za njegovo izročitev in ga izpustilo iz pripora.
Za sabotažo na plinovodu Severni tok naj bi bila sicer odgovorna sedemčlanska skupina iz Ukrajine. Napad je v času evropske energetske krize in sedem mesecev po začetku ruske invazije na Ukrajino sprožil številna ugibanja in obtožbe glede odgovornosti. Kijev je za incident okrivil Rusijo, ta pa je odgovornost večkrat pripisala Zahodu. V sabotaži je bil plinovod tako močno poškodovan, da preko njega ni več bilo mogoče dobavljati zemeljskega plina.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.