Iran se pripravlja na vse scenarije, Pakistan predlaga podaljšanje roka

Iran se pripravlja na vse scenarije, je tik pred iztekom roka, ki ga je Teheranu za odprtje Hormuške ožine postavil ameriški predsednik Donald Trump, izjavil iranski podpredsednik Mohamad Reza Aref. Po besedah Arefa so iranske oblasti podrobno razdelale potrebne ukrepe za vse možne scenarije. "Nobena grožnja ni onkraj naše pripravljenosti in obveščevalnih podatkov," je zapisal v objavi na X.

Pakistanski premier Šehbaz Šarif je medtem na X zapisal, da "diplomatska prizadevanja za mirno rešitev vojne na Bližnjem vzhodu napredujejo ter lahko v bližnji prihodnosti privedejo do konkretnih rezultatov".

"Da bi diplomacija lahko stekla po najboljših močeh, predsednika Trumpa iskreno prosim, naj rok podaljša za dva tedna," je dodal. Obenem je pozval Iran, da za ta dva tedna "kot gesto dobre volje" odpre Hormuško ožino.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt je na to odgovorila, da je bil ameriški predsednik Trump "seznanjen" s predlogom in je pričakovati odgovor.

Ob 2. uri po srednjeevropskem času se bo sicer iztekel rok, ki so ga ZDA dale Iranu za sklenitev dogovora oziroma odprtje Hormuške ožine. Če Teheran ultimata ne bo upošteval, mu je Trump zagrozil z uničujočimi posledicami.

"Samo predsednik ve, kakšno je stanje in kaj bo storil," je danes v odgovoru na poizvedovanje francoske tiskovne agencije AFP, ali je ameriški predsednik Donald Trump pripravljen proti Iranu uporabiti jedrsko orožje in ali drži poročanje nekaterih medijev, da je Teheran prekinil neposredno komunikacijo z ZDA, povedala tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt.

Pozneje pa je Bela hiša zanikala kakršnekoli načrte za uporabo jedrskega orožja proti Iranu. Te špekulacije je sicer sprožil apokaliptičen izbor besed ameriškega predsednika in podpredsednika. 

Washington bi proti Iranu lahko uporabil sredstva, ki se jih doslej še ni odločil uporabiti, je danes izjavil ameriški podpredsednik JD Vance in dodal, da si želi, da bi se s pogajanji izognili njihovi uporabi. Prepričan je, da bodo ZDA prejele odgovor še pred iztekom roka, ki so ga postavile Iranu, in izrazil upanje, da bo ta pozitiven.

"ZDA so v veliki meri dosegle svoje vojaške cilje," je med obiskom na Madžarskem povedal JD Vance. Zagotovil je, da bodo do izteka roka, ki so ga Iranu postavile ZDA, potekala intenzivna pogajanja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Prepričan je, da bodo ZDA pred iztekom roka od Irana prejele odgovor, poroča britanski BBC. "Upam, da bodo odgovorili pravilno," je dejal.

"Vedeti morajo, da imamo v našem arzenalu orodja, za katera se doslej še nismo odločili, da bi jih uporabili. Predsednik ZDA se lahko odloči, da jih bo uporabil, in se bo za to odločil, če Iranci ne bodo spremenili svojega ravnanja," je dodal.

Teksaški demokratski kongresnik Joaquin Castro je zato pozval Trumpa, naj nemudoma jasno pove, da ne razmišlja o uporabi jedrskega orožja.

"Dobesedno nič od tega, kar je @VP tukaj rekel, ne 'nakazuje' tega, vi popolni norci," je na te špekulacije v objavi na družbenih omrežjih zapisala Bela hiša.

Trump je v zadnjih dneh Iranu večkrat postavil ultimat za odprtje Hormuške ožine in zagrozil z uničujočimi posledicami, če tega ne bo storil pred iztekom roka ob 20. uri po vzhodnoameriškem oziroma 2. uri po srednjeevropskem času. Hormuško ožino, ki je ključna pomorska pot za prevoz energentov iz Perzijskega zaliva, je Teheran po ameriško-izraelskih napadih na Iran praktično zaprl.

Trump je na svojem omrežju Truth Social zapisal, da v primeru, da Iran ne sklene dogovora z ZDA, jim obljublja, da bo "nocoj umrla celotna civilizacija in se ne bo nikoli več vrnila".

"Ne želim, da se to zgodi, ampak verjetno se bo. A zdaj, ko imamo popolno spremembo režima, kjer prevladujejo drugačni, pametnejši in manj radikalizirani umi, se vseeno lahko zgodi nekaj revolucionarno čudovitega. Kdo ve?" je dodal in obljubil, da se bo "47 let izsiljevanja, korupcije in smrti nocoj končalo". "Bog blagoslovi veliko iransko ljudstvo," je zaključil svojo grožnjo.

Grožnja ameriškega predsednika Trumpa, da bo v Iranu "umrla celotna civilizacija", če Teheran ne bo sprejel zahtev Washingtona, kaže na njegovo namero, da stori vojne zločine, je danes opozoril iranski veleposlanik pri ZN Amir Said Iravani. 

"Predsednik ZDA je ponovno uporabil besede, ki niso le globoko neodgovorne, ampak tudi zelo zaskrbljujoče," je dejal Iravani. Dodal je, da Trumpova izjava "odkrito razkriva njegovo namero, da stori vojne zločine in zločine proti človeštvu".

Do Trumpovih besed in njegove siceršnje retorike glede vojne proti Iranu so kritični tudi mnogi v ZDA. "Ne moremo uničiti celotne civilizacije. To je zlobno in noro," je denimo na omrežju X zapisala nekdanja kongresnica in nekdanja Trumpova zaveznica Marjorie Taylor Greene.

Nekdanji zvesti privrženci Trumpa, vključno z Greenovo, so se pridružili demokratom, ki pozivajo vlado, naj uporabi 25. člen ustave, ki predvideva prenos oblasti, če predsednik ni sposoben vladati.

Ameriški predsednik je že v petek napovedal napade na iranske mostove in elektrarne, če Teheran ne bo upošteval njegovega roka za odprtje Hormuške ožine. Grožnjo je ponovil še v nedeljo, ko je zapisal, da bo v "torek v Iranu dan elektrarn in mostov obenem". V ponedeljek pa je na novinarski konferenci ocenil, da ZDA lahko uničijo Iran v štirih urah.

Po mnenju nekaterih strokovnjakov za vojaško pravo bi uničenje mostov in elektrarn lahko pomenilo vojni zločin, poroča AP. A kot je poudaril Trump, ga "sploh ne skrbi, da bi lahko zagrešil morebitne vojne zločine" s takšnimi dejanji. "Ne skrbi me," je dejal ameriški predsednik. "Veste, kaj je vojni zločin? Imeti jedrsko orožje."

Zaskrbljenost spričo groženj ameriškega predsednika je medtem izrazil prvi mož Združenih narodov António Guterres.

"Generalni sekretar je zelo zaskrbljen zaradi izjav, ki smo jih slišali včeraj in ponovno danes zjutraj, izjav, ki nakazujejo, da bo morda celoten narod ali celotna civilizacija morala nositi posledice političnih in vojaških odločitev," je dejal njegov tiskovni predstavnik Stephane Dujarric.

Že pred tem so iz ZN opozorili, da so napadi na infrastrukturo po mednarodnem pravu prepovedani. "Tudi če bi se določena civilna infrastruktura lahko štela za vojaški cilj, bi bil napad še vedno prepovedan, če bi predstavljal tveganje za prekomerno nenamerno škodo za civiliste,"je dejal Dujarric.

Trump med nastopom v Beli hiši ni želel povedati, ali bi bili civilni cilji izvzeti iz napadov. Iran je v ponedeljek zavrnil predlog o 45-dnevni prekinitvi ognja in sporočil, da želi trajen konec konflikta.

Glede mirovnega sporazuma z Iranom je Trump v ponedeljek poudaril, da ga strani morata doseči in da mora biti sprejemljiv zanj. "Del tega sporazuma je tudi to, da želimo prost pretok nafte," je izpostavil.

Notranje ministrstvo Kuvajta je svoje državljane in rezidente pozvalo, naj med polnočjo in 6. uro zjutraj preventivno ostanejo doma. 

"Ta ukrep je namenjen ohranjanju varnosti, podpori varnostnih operacij in zagotavljanju stabilnosti," so zapisali v izjavi ministrstva. Ministrstvo je sporočilo, da je bila odločitev sprejeta "glede na trenutne razmere, s katerimi se soočata država in regija".

Upravljavec pristanišča Khalifa Bin Salman – glavnega bahrajnskega pristanišča –pravi, da bo jutri zjutraj zgodaj začasno ustavil delovanje, približno v času, ko je Trump zagrozil z obsežnimi napadi na iransko infrastrukturo, če Teheran ne bo pristal na dogovor. "Naše delovanje nenehno prilagajamo okoliščinam in smo zato v zadnjih tednih po potrebi začasno ustavili delovanje," je za tiskovno agencijo AFP povedalo podjetje APM Terminals Bahrain, ki upravlja s pristaniščem.

V katarskem glavnem mestu Doha je bilo zvečer po poročanju AFP slišati eksplozije. Ministrstvo za obrambo Združenih arabskih emiratov pa je sporočilo, da njihova zračna obramba odgovarja na napade z raketami in droni iz Irana.

In ko se še zadnje ure iztekajo, je malo znakov, da je Iran pripravljen pristati na Trumpov ultimatum. Iranska vojska je namreč že v soboto zvečer zavrnila Trumpov ultimat. Pomorske sile iranske revolucionarne garde pa so v nedeljo na družbenem omrežju X sporočile, da se razmere v ožini nikoli več ne bodo vrnile v prejšnje stanje, še zlasti ne za ZDA in Izrael.

Zavrnili so tudi začasno prekinitev ognja in predstavili svoj seznam zahtev, poroča BBC. To pa postavlja ameriškega predsednika v občutljiv položaj. Če ne bo dogovora, bi Trump lahko že četrtič v zadnjih treh tednih podaljšal rok.

Toda umik po tako podrobnih grožnjah, prepletenih s kletvicami in resnimi opozorili, bi lahko omajal njegovo verodostojnost, medtem ko se vojna nadaljuje.

Možno je, da bi Iran – in preostali svet – lahko sklenil, da kljub ameriški vojaški moči in taktični spretnosti, ki sta bili jasno prikazani v zapleteni operaciji ta konec tedna za reševanje dveh sestreljenih letalcev globoko v Iranu, ZDA ne nastopajo z jasno pozicijo moči.

"Zmagali smo," je Trump vztrajal na svoji novinarski konferenci v ponedeljek popoldne. "Vojaško so poraženi. Edino, kar imajo, je psihologija: 'Oh, v vodo bomo spustili nekaj min'." A ta "psihologija", kot ji pravi Trump, je morda močnejši iranski adut, kot so ZDA pripravljene priznati.

Na ponedeljkovi novinarski konferenci je Trump hvalil natančnost ameriške vojske, kot denimo v lanskem bombnem napadu "Midnight Hammer" na iranske jedrske objekte, zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura januarja ter reševalni operaciji ta konec tedna.

Ameriški uradnik je za CBS News potrdil, da so ameriške sile izvedle napade na vojaške cilje na iranskem otoku Harg. Neimenovani uradnik je dejal, da tarča nočnega napada ni bila naftna infrastruktura.

Na otoku se namreč nahaja pomemben naftni terminal, ki velja za iransko gospodarsko rešilno bilko. Trump je že prej nakazal, da bi lahko poslal vojake, da prevzamejo nadzor nad otokom.

ZDA so sicer ta otok že napadle marca, Trump pa je takrat dejal, da so bili vojaški cilji "popolnoma uničeni".

Medtem je zlovešče sporočilo izdal tudi Izrael, ki je ljudem v Iranu naročil, naj danes ne potujejo z vlakom. Izraelske obrambne sile so v objavi na družbenih omrežjih ljudem v Iranu naročile, naj se "zaradi lastne varnosti" vlakom izognejo do 21. ure po iranskem času.

Ponoči je ob tem izraelska vojska sporočila tudi, da je izvedla val zračnih napadov, s katerimi so ciljali na teheransko infrastrukturo, povezano z režimom. Ubila naj bi tudi več članov skupine Hezbolah, so dodali.

Kasneje so sporočili, da so izraelske sile napadle tudi tretji petrokemični kompleks v Iranu. Po njihovih navedbah gre za obrat, ki proizvaja dušikovo kislino, ki se uporablja pri proizvodnji balističnih raket.