Trump je v zadnjih dneh Iranu večkrat postavil ultimat za odprtje Hormuške ožine in zagrozil z uničujočimi posledicami, če tega ne bo storil. Hormuško ožino, ki je ključna pomorska pot za prevoz energentov iz Perzijskega zaliva, je Teheran po ameriško-izraelskih napadih na Iran praktično zaprl.
Ameriški predsednik je v petek napovedal napade na iranske mostove in elektrarne, če Teheran ne bo upošteval njegovega roka za odprtje Hormuške ožine. Grožnjo je ponovil še v nedeljo, ko je zapisal, da bo v "torek v Iranu dan elektrarn in mostov obenem". V ponedeljek pa je na novinarski konferenci ocenil, da ZDA lahko uničijo Iran v štirih urah.
Po mnenju nekaterih strokovnjakov za vojaško pravo bi uničenje mostov in elektrarn lahko pomenilo vojni zločin, poroča AP. A kot je poudaril Trump, ga "sploh ne skrbi, da bi lahko zagrešil morebitne vojne zločine" s takšnimi dejanji.
"Ne skrbi me," je dejal ameriški predsednik. "Veste, kaj je vojni zločin? Imeti jedrsko orožje."
Tiskovni predstavnik generalnega sekretarja Združenih narodov Antónia Guterresa je opozoril, da so napadi na takšno infrastrukturo po mednarodnem pravu prepovedani.
"Tudi če bi se določena civilna infrastruktura lahko štela za vojaški cilj," je dejal Stephane Dujarric, "bi bil napad še vedno prepovedan, če bi predstavljal tveganje za prekomerno nenamerno škodo za civiliste."
Med nastopom v Beli hiši Trump ni želel povedati, ali bi bili civilni cilji izvzeti iz napadov. Iran je v ponedeljek zavrnil predlog o 45-dnevni prekinitvi ognja in sporočil, da želi trajen konec konflikta.
Glede mirovnega sporazuma z Iranom je Trump v ponedeljek poudaril, da ga strani morata doseči in da mora biti sprejemljiv zanj. "Del tega sporazuma je tudi to, da želimo prost pretok nafte," je izpostavil.
In ko se še zadnje ure iztekajo, je malo znakov, da je Iran pripravljen pristati na Trumpov ultimatum. Iranska vojska je namreč že v soboto zvečer zavrnila Trumpov ultimat. Pomorske sile iranske revolucionarne garde pa so v nedeljo na družbenem omrežju X sporočile, da se razmere v ožini nikoli več ne bodo vrnile v prejšnje stanje, še zlasti ne za ZDA in Izrael.
Zavrnili so tudi začasno prekinitev ognja in predstavili svoj seznam zahtev, poroča BBC. To pa postavlja ameriškega predsednika v občutljiv položaj. Če ne bo dogovora, bi Trump lahko že četrtič v zadnjih treh tednih podaljšal rok.
Toda umik po tako podrobnih grožnjah, prepletenih s kletvicami in resnimi opozorili, bi lahko omajal njegovo verodostojnost, medtem ko se vojna nadaljuje.
Možno je, da bi Iran – in preostali svet – lahko sklenil, da kljub ameriški vojaški moči in taktični spretnosti, ki sta bili jasno prikazani v zapleteni operaciji ta konec tedna za reševanje dveh sestreljenih letalcev globoko v Iranu, ZDA ne nastopajo z jasno pozicijo moči.
"Zmagali smo," je Trump vztrajal na svoji novinarski konferenci v ponedeljek popoldne. "Vojaško so poraženi. Edino, kar imajo, je psihologija: 'Oh, v vodo bomo spustili nekaj min'."
A ta "psihologija", kot ji pravi Trump, je morda močnejši iranski adut, kot so ZDA pripravljene priznati.
Na ponedeljkovi novinarski konferenci je Trump hvalil natančnost ameriške vojske, kot denimo v lanskem bombnem napadu "Midnight Hammer" na iranske jedrske objekte, zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura januarja ter reševalni operaciji ta konec tedna.
