To ni prvič, da so znanstveniki namignili, da so bili neandertalci in zgodnji sodobni ljudje intimno povezani, poroča Guardian. Med preteklimi raziskavami so ugotovili, da so si ljudje in neandertalci več sto tisoč let po razcepu vrst delili iste ustne mikrobe, kar nakazuje izmenjavo sline.
Glavna avtorica in evolucijska biologinja Matilda Brindle je povedala, da so bile sicer predlagane različne teorije, a da nova študija podpira preprosto razlago – da so se najverjetneje poljubljali. Ta zamisel se sklada z ugotovitvami, da imajo ljudje neafriškega porekla v genomu drobce neandertalske DNK, kar razkriva, da je prišlo do medvrstnega križanja. To pa vsekakor naredi odnos med ljudmi in neandertalci bolj romantičen, meni Brindlova.
Definicija, ki ni osredotočena na človeka
Sprva so raziskovalci morali oblikovati definicijo, ki ne bi bila omejena zgolj na to, kako danes razumemo poljubljanje – kot človeško poljubljanje. Vsi poskusi definiranja poljuba do zdaj so bili zelo osredotočeni na človeka, kar pa bi pomenilo, da se druge živali ne poljubljajo. A zdaj vemo, da to najverjetneje počnejo, četudi ni videti kot človeško poljubljanje, je pojasnila Brindlova.
Kajti nekatera vedenja, ki so sicer videti kot poljubljanje, predstavljajo nekaj povsem drugega. Takšno je na primer žvečenje in prenašanje hrane ali t. i. "bojevanje s poljubi", ki ga včasih vidimo pri ribah. Zato je ekipa oblikovala definicijo poljubljanja, ki temelji na prijateljskih interakcijah in vključuje usmerjen stik usta na usta s pripadnikom iste vrste, s premikanjem ust, vendar brez izmenjave hrane.
Osredotočili so se na poročila o poljubljanju pri primatih iz Afrike in Azije – vključno z bonobi, šimpanzi in orangutani – ter uporabili videoposnetke na YouTubu, da bi ta poročila potrdili. Raziskovalci so nato te podatke združili z informacijami o evolucijskih odnosih med živimi in izumrlimi vrstami takšnih primatov.
Raziskovalna ekipa ugotavlja, da se je poljubljanje razvilo pred približno 21,5 do 16,9 milijona let pri prednikih velikih opic. Po ugotovitvah raziskovalcev bi bilo poljubljanje lahko v spolnem kontekstu uporabljeno za povečanje reproduktivnega uspeha ali kot pomoč pri izbiri partnerja, v platonskem kontekstu pa bi lahko pomagalo krepiti vezi.
Strokovnjak za vedenje velikih opic z Univerze v Durhamu Jake Brooker je dejal, da so izvori poljubljanja globoko v naši evolucijski preteklosti, saj ga lahko opazimo pri številnih opicah. Profesorica arheologije človeških izvorov na Univerzi v Yorku Penny Spikins pa je povedala, da ima poljubljanje tudi kulturno razsežnost, saj ni značilno za vse družbe. Poudarila je tudi, da je ustvarjanje zaupanja in intimnosti med ljudmi starodavno vedenje. Zato ni nič presenetljivega, da so se neandertalci – in morda tudi neandertalci in ljudje – med seboj poljubljali, kljub stereotipu o njihovi grobi in nasilni preteklosti.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.