Kot je dejal Ciolacu iz vrst socialdemokratske stranke (PSD), vladna koalicija, ki jo je oblikoval z desnosredinsko liberalno stranko (PNL) in stranko madžarske manjšine (UDMR), glede na izide nedeljskih volitev "v sedanji obliki ni več legitimna". Zato je predsedniku podal odstopno izjavo in kolegom predlagal, naj zapustijo vlado.
Po decembrskih parlamentarnih volitvah je 57-letni Marcel Ciolacu ostal na čelu vlade na podlagi dogovora, po katerem naj bi vlada delovala kot branik pred vzponom skrajne desnice in predstavila enotnega kandidata za predsedniške volitve.
Vendar pa se je kandidat Crin Antonescu v nedeljo s približno 20-odstotno podporo uvrstil šele na tretje mesto in je tako izpadel iz predsedniške tekme v drugem krogu.
Prepričljivo največ, 40,96 odstotka glasov, je na nedeljskih volitvah osvojil skrajno desni kandidat George Simion, ki se bo v drugem krogu 18. maja pomeril z županom Bukarešte Nicusorjem Danom. Simion, vodja opozicijskega desnega Zavezništva za enotnost Romunov (AUR), je s tem izidom močno presegel napovedi javnomnenjskih anket, ki so mu pred prvim krogom pripisovale približno 30-odstotno podporo.
Ponovljene predsedniške volitve v Romuniji so potekale po tem, ko je ustavno sodišče decembra lani razveljavilo novembrski prvi krog, v katerem je presenetljivo zmagal skrajno desni kandidat Calin Georgescu, ki mu je sodišče nato marca prepovedalo ponovno kandidaturo.
Volitve so razveljavili zaradi nepravilnosti pri financiranju Georgescujeve kampanje in opozoril obveščevalcev o domnevnem ruskem vmešavanju. Simion je že pred volitvami napovedal, da bo v primeru zmage Georgescuju zagotovil pravico in mu pomagal priti na oblast.
Predsedniške volitve v Romuniji sicer pozorno spremljata tako Washington kot Bruselj, kjer se po navedbah Politica bojijo, da bi se še ena članica EU in Nata preusmerila v desno in obrnila hrbet uveljavljeni evropski politiki.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.