Roparji nad še en francoski muzej: ukradli 2000 zlatih in srebrnih kovancev

Rop muzeja v Landresu, imenovanega Hiša razsvetljenstva, se je zgodil v nedeljo zvečer. Ko so zaposleni v torek odprli vrata in zagledali razbito vitrino, so nemudoma sprožili alarm. Roparji so odnesli 1633 srebrnih in 319 zlatih kovancev, ki datirajo v obdobje med letoma 1790 in 1840, ter so del zasebne zbirke mesta, poročajo tuji mediji.

Leta 2011 so jih našli med obnovitvenimi deli stavbe, v kateri je danes muzej, posvečen francoskemu filozofu Denisu Diderotu. Kovanci, ki so jih ukradli, so bili zbrani z veliko strokovnega znanja, so ob tem sporočile lokalne oblasti. "Dejanje vandalizma in kraje naše skupne dediščine" je obsodila tudi mestna hiša.

Gre za najnovejšega v nizu nedavnih ropov kulturnih ustanov po Franciji.

Minuli mesec so nepridipravi vdrli v pariški Prirodoslovni muzej in odnesli šest kepic zlata v vrenosti približno 1,5 milijona evrov. Po navedbah francoskega tožilstva so v zvezi z ropom v Barceloni nato aretirali Kitajko, ki se je pretaljenega zlata skušala znebiti. V začetku oktobra so zoper njo vložili obtožnico, trenutno je v priporu.

Prav tako septembra so tatovi iz Nacionalnega muzeja porcelana v mestu Limoges ukradli dve kitajski porcelanasti posodi in vazo, katerih skupna vrednost je ocenjena na 6,55 milijona evrov. Predmetov še vedno niso našli, prav tako ne storilcev. "Na trgu umetnin jih je nemogoče prodati. Te kose je preveč lahko izslediti, ker so tako dobro popisani," je takrat za časopis Le Parisien dejal strokovnjak za keramiko.

Predrzen rop, ki je pritegnil pozornost medijev po vsem svetu, pa se je zgodil sredi belega dne. Iz pariškega Louvra so v nedeljo 'odnesli' zgodovinski nakit v vrednosti 88 milijonov evrov. Tolpa, preoblečena v delavce, je s pomočjo električnega orodja in mehanske lestve vstopila v Galerijo Apolona v prvem nadstropju najbolj obiskanega muzeja na svetu kmalu po njegovem odprtju.

Plen vključuje diamantno in smaragdno ogrlico, ki jo je cesar Napoleon podaril svoji ženi, tiaro, ki jo je nosila cesarica Evgenija, žena Napoleona III., in več kosov, ki so bili nekoč v lasti kraljice Marije Amelije.

Arthur Brand, detektiv, specializiran za iskanje umetnin, je za BBC ob tem povedal, da bi se lahko muzeji po Evropi v prihodnjih mesecih soočili z vrsto posnemovalnih ropov. "Če lahko nekdo okrade Louvre in pobegne s francoskimi kronskimi dragulji, si bodo lokalni tatovi morda mislili: Poskusimo v najbljižjem muzeju," je dejal. Varnost je – kot pravi – očitno težava številnih kulturnih ustanov. Muzej z 'ohlapnim' varovanjem je po njegovih besedah tako v primerjavi s kakšno močno varovano zlatarno lahka tarča.

Rop Louvra, pa tudi drugi, so v Franciji sprožili zaskrbljenost javnosti nad varnostnimi ukrepi v ustanovah, ki hranijo nekatere najdragocenejše zaklade.

Tudi direktorica Louvra Laurence des Cars, ki je včeraj prvič po ropu javno spregovorila pred francoskimi senatorji, je priznala, da je videonadzor okoli muzeja slab in zastarel. Edina kamera, ki je nadzorovala zunanjo steno, preko katere so roparji vstopili v muzej, je bila usmerjena stran od balkona v prvem nadstropju. Ta je vodil do galerije, v kateri so bili shranjeni dragulji. "Teh draguljev nismo uspeli zavarovati," je dejala des Carsova in dodala, da nihče ni bil zaščiten pred "brutalnimi kriminalci – niti Louvre".

Predhodno poročilo je prav tako pokazalo, da v eni od treh sob v Louvru videonadzora sploh ni bilo in da se širši alarmni sistem ni sprožil. Minister za pravosodje Gerald Darmanin je dejal, da so varnostni protokoli "odpovedali", in obžaloval, da so tatovi, ki so se s predelanim tovornjakom pripeljali do muzeja, za seboj zapustili "grozljivo podobo Francije".

V primeru zlata, ukradenega iz Francoskega naravoslovnega muzeja, sta bila alarmni in nadzorni sistem v stavbi onemogočena zaradi kibernetskega napada, tatovi pa so se tega očitno zavedali, so takrat poročali francoski mediji.