Marco Rubio je med pričanjem pred Odborom za zunanje zadeve predstavniškega doma izpostavil, da ZDA ne potrebujejo lastništva ozemlja znotraj Nata, da bi ga lahko branile. Namesto tega je, kot poroča Politico, poudaril tekoče pogovore z Dansko in grenlandskimi oblastmi o uporabi Grenlandije za skupno obrambo. Otok je označil kot ključen element protiraketne obrambe ter dodal: "Mislim, da smo zdaj na dobrem mestu glede tega." Napovedal je, da bi iz pogovorov lahko prišle "precej dobre novice".
Rubijeve izjave sovpadajo z oblikovanjem nove koalicijske vlade na Danskem, ki jo je v sredo predstavila premierka Mette Frederiksen. Zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je obdržal svoj položaj in bo ostal glavni sogovornik Washingtona glede grenlandskih vprašanj.
Odnosi med zaveznicami v Natu so se v zadnjih mesecih zaostrili. Januarja je ameriški predsednik Donald Trump znova omenil možnost pridobitve Grenlandije, kar je v Evropi povzročilo precejšnje nelagodje. Napetosti so se še poglobile po ameriško-izraelskem napadu na Iran februarja, ko več evropskih držav ZDA ni želelo vojaško podpreti. Trump je nato aprila namignil na izstop ZDA iz zavezništva ter maja odredil umik 5.000 ameriških vojakov iz Nemčije.
V tem kontekstu je po navedbah Politica Rubio napovedal, da bi vrh Nata 7. in 8. julija v Haagu lahko postal eden najpomembnejših v zgodovini zavezništva, saj naj bi začrtal prihodnjo smer kolektivne obrambe.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.