Rubio o močni Evropi, Von der Leyen in Starmer za krepitev evropske obrambe

Marco Rubio je prepričan, da Washington in Evropa "spadata skupaj". "Želimo, da je Evropa močna. Verjamemo, da mora Evropa preživeti," je nadaljeval in ponovil, da ZDA želijo videti Evropo, ki se lahko brani sama, "tako da noben nasprotnik ne bo nikoli skušal preizkusiti naše kolektivne moči", poroča britanski BBC.

Ob tem je zagotovil, da se ZDA ne želijo ločiti od Evrope, temveč želijo zgolj "oživiti zavezništvo".

Hkrati je bil kritičen do evropskih vlad zaradi njihove migracijske politike. "Masovna migracija ni nekakšna obrobna skrb brez večjega pomena. Bila je in še vedno je kriza, ki spreminja in destabilizira družbe po vsem Zahodu," je opozoril.

Poudaril je, da morajo ZDA in Evropa braniti svojo dediščino, in dodal, da sta zahodna kultura in zgodovina "edinstveni, posebni in nenadomestljivi".

Rubio je bil prav tako kritičen do Združenih narodov, češ da svetovna organizacija nima praktično nobene vidnejše vloge pri reševanju konfliktov po svetu. V luči tega se je zavzel za reformo globalnih institucij.

"ZN imajo še vedno ogromen potencial, da postanejo orodje za dobro v svetu. Vendar ne moremo spregledati, da danes na najbolj pereča vprašanja, s katerimi se soočamo, nimajo odgovorov in praktično niso imeli nobene vloge. Ne morejo rešiti vojne v Gazi," je povedal.

ZDA si po njegovih besedah želijo voditi globalno obnovo, pri čemer jih bo poganjala "vizija prihodnosti, ki bo enako ponosna, suverena in pomembna kot preteklost naše civilizacije". "In čeprav smo pripravljeni, če bo potrebno, to storiti sami, je naša želja in upanje, da to storimo skupaj z vami, našimi prijatelji tukaj v Evropi," je dodal.

Rubio je spregovoril tudi o vojni v Ukrajini, pri čemer je dejal, da ne ve, ali je Rusija resna v prizadevanjih za končanje vojne. Glede Kitajske pa je dejal, da se nacionalni interesi Washingtona in Pekinga pogosto ne ujemajo, a da sta državi dolžni komunicirati.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in britanski premier Keir Starmer sta na varnostni konferenci v Münchnu spregovorila o pomenu krepitve Evrope na varnostnem in obrambnem področju. 

Von der Leyenova je dejala, da "mora Evropa stopiti naprej in prevzeti odgovornost za lastno varnost". Kot je dodala "evropska varnost ni bila vedno razumljena kot naša odgovornost", po njenih besedah pa mora Evropa "zgraditi hrbtenico strateških zmogljivosti", pri čemer je navedla vesoljske aktivnosti, obveščevalne dejavnosti in strateške sposobnosti.

Ob tem je zavrnila ocene, da bi krepitev evropskih obrambnih zmogljivosti slabila čezatlantske vezi, ter kot dokaz navedla govor Rubia. "Neodvisna Evropa je močna Evropa, močna Evropa pa pomeni tudi močnejše čezatlantsko zavezništvo," je dodala.

Za njo je pred govorniški pult stopil Starmer, predsednica Evropske komisije pa mu je dejala, da "sta prihodnosti EU in Velike Britanije bolj povezani kot kdaj koli prej" in dodala, da "je v skupnem interesu, da smo ambiciozni glede našega partnerstva".

Starmer je v svojem govoru poudaril, da mora Evropa "stati na lastnih nogah". To je po njegovih besedah mogoče doseči z opustitvijo zadržkov ter z gradnjo bolj evropskega Nata, ki bi temeljil na globljih povezavah, poroča britanski BBC.

"Nismo več Britanija iz let brexita," je dejal ob glasnem aplavzu. Evropo je označil za spečega velikana na področju obrambe. Evropska gospodarstva po njegovih besedah več kot desetkrat presegajo rusko, vendar razdrobljenost in podvajanje obrambnih zmogljivosti povzročata veliko neučinkovitost in slabita skupno varnost. V svojem govoru je omenil tudi ZDA, in sicer, da so ZDA omogočile, da je Evropa "zaspala na področju obrambe", kar je po njegovem potrebno preseči.

Britanski premier je obenem posvaril pred naraščajočo grožnjo iz Rusije in pozval k okrepitvi evropskih obrambnih zmogljivosti. Evropa mora biti po njegovih besedah sposobna odvračati agresijo, saj bi se tudi v primeru morebitnega mirovnega dogovora v Ukrajini varnostna grožnja Rusije le še povečala. Skliceval se je na ocene Nata, po katerih bi lahko bila Rusija ob koncu desetletja pripravljena na vojaški napad na zavezništvo, in poudaril, da se je na to grožnjo potrebno odzvati.