Ukrajina in Rusija sta glede spornega ozemlja v zasebnih pogovorih pokazali "nekaj prožnosti", je za ameriške medije dejal neimenovani visoki uradnik administracije.
Pred tem je ameriški predsednik Donald Trump namignil, da bi Ukrajina lahko iz vojne izšla v "nekoliko drugačni obliki", ne da bi pri tem navedel, katere teritorialne spremembe predvideva.
Moskva zahteva, da Ukrajina prizna ruski nadzor nad Krimom in štirimi regijami, za katere trdi, da jih je priključila – Doneckom, Luhanskom, Zaporižjem in Hersonom. Ob tem zahteva umik ukrajinske vojske s preostalih položajev v omenjenih štirih regijah. Kijev te zahteve zavrača.
Ameriški uradnik ni navedel podrobnosti o domnevni fleksibilnosti, vendar je opozoril, da teritorialnih sporov ni mogoče rešiti brez dogovora o povojnih varnostnih ureditvah, poroča Euronews. "Vprašanja Donecka in ozemeljskega vprašanja ne bodo rešili, dokler ne bo znano, kakšna bo varnostna arhitektura po vojni," je dejal uradnik.
Pred pogovori je Volodimir Zelenski sporočil, da bo Kijev v Abu Dabiju predlagal ukrepe za zmanjšanje sovražnosti ter si prizadeval za dogovor o organizaciji tristranskega srečanja voditeljev Ukrajine, Rusije in ZDA.
"Naša ekipa bo na srečanjih v Abu Dabiju predlagala korake za umiritev razmer; prav tako mora priti do dogovora o tem, kako organizirati tristransko srečanje na ravni voditeljev, da bi to vojno pravično in dejansko končali," je Zelenski zapisal na omrežju X.
Zavezniki za močno povojno evropsko varnostno arhitekturo
Ameriški, evropski in ukrajinski predstavniki so se danes pred začetkom pogovorov v Abu Dabiju o končanju vojne v Ukrajini zavzeli za "močno povojno evropsko varnostno arhitekturo" in poudarili pomen verodostojnih varnostnih jamstev Kijevu. Dejali so še, da je močna zveza Nato bistvenega pomena za kolektivno evroatlantsko obrambo.
Pred pogovori Ukrajine in Rusije v Združenih arabskih emiratih so se danes sestali predstavniki evropskih partnerjev, Ukrajine in ZDA, da bi nadaljevali tesno usklajevanje prizadevanj za končanje vojne v Ukrajini in vzpostavitev pogojev za trajen mir, vključno s podporo trdnim varnostnim jamstvom kot del morebitne rešitve, so sporočili v Bruslju.
Na srečanju so poudarili, da "morajo vsi prihodnji dogovori spoštovati suverenost, ozemeljsko celovitost, avtonomijo odločanja Ukrajine in zagotavljati verodostojna varnostna jamstva za Ukrajino", piše v skupni izjavi evropskih, ameriških in ukrajinskih predstavnikov.
Poleg osrednjega poudarka na trajnem miru so na srečanju obravnavali še, kako graditi na obstoječih evropskih varnostnih institucijah in sporazumih po koncu vojne v Ukrajini. Pri tem so poudarili, da sta "reševanje povojnih varnostnih vprašanj in zmanjšanje tveganja konfliktov bistvenega pomena". Razpravljali so tudi o tem, kako "zagotoviti močne mehanizme za obvladovanje tveganj in preprečevanje nevarne zaostritve".
Udeleženci srečanja so "ponovno potrdili svojo skupno zavezanost močni povojni evropski varnostni arhitekturi in ureditvam ter jasno izrazili, da bo močan Nato ostal osrednji steber evroatlantske kolektivne obrambe", še piše v skupni izjavi predstavnikov evropskih partnerjev, med njimi EU, Francije, Nemčije, Italije, Združenega kraljestva ter ZDA, Ukrajine in zveze Nato.
Sporočili so še, da "bodo v celotnem pogajalskem procesu še naprej tesno sodelovali s skupnim ciljem, da se premaknejo k širšim večstranskim razpravam, v katere bodo vključeni tudi evropski partnerji".
Srečanje rezultat predhodnih pogovorov
Po navedbah ameriške strani so srečanja v prestolnici Združenih arabskih emiratov rezultat pogovorov, ki sta jih v zadnjih tednih z ukrajinskim predsednikom Zelenskim in ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom opravila posebna odposlanca ameriškega predsednika Donalda Trumpa Steve Witkoff in Jared Kushner. Dvojica bo vodila ameriško delegacijo na pogovorih.
Ukrajinsko delegacijo bo vodil vodja obveščevalne službe Rustem Umerov, v njej bo tudi svetovalec Zelenskega Kirilo Budanov. V ruski pogajalski ekipi pod vodstvom Putinovega svetovalca Vladimirja Medinskega pa bodo še diplomat Mihail Galuzin, vodja obveščevalne službe Igor Kostjukov in general Jurij Žigarlovski.
Kremelj vztraja pri tristranskem formatu pogajanj Rusija-Ukrajina-ZDA. Zelenski pa je sporočil, da so pred pogovori uskladili stališča z EU.

EU bo v Abu Dabi poslala predstavnika Evropske komisije in Sveta EU, tam pa naj bi bili tudi svetovalci za nacionalno varnost iz Francije, Nemčije in Velike Britanije.
Kushner je napovedal, da se bosta z Witkoffom pred pogovori ločeno sešla z evropskimi partnerji. Tudi ukrajinska delegacija bo imela ločene pogovore s predstavniki Evrope.
Ukrajina je pred pogajanji pod pritiskom zaradi okrepitve ruskih napadov pred zimo. Po drugi strani nanjo pritiska Trump, ki je kritičen do Zelenskega in je sklenil sporazum o dobavi dizelskega goriva s Putinom. Bela hiša po poročanju portala Axios upa, da bo zaradi tega dogovora ruska stran, ki vztraja pri maksimalističnih zahtevah, bolj pripravljena na kompromise.





























































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.