Zasedba omenjene vasi v Donbasu je ruske sile nekoliko približala cilju obkolitve Vugledarja, rudarskega mesta, ki je pred vojno štelo nekaj več kot 14.000 prebivalcev, odtlej pa velja za oporišče ukrajinskih sil na vzhodu države. Vugledar se nahaja 57 kilometrov jugozahodno od Donecka, ki je od leta 2014 pod nadzorom proruskih separatistov.

Novica obrambnega ministrstva v Moskvi o "osvoboditvi" Novomihailivke sledi današnji objavi intervjuja z vodjo GUR Kirilom Budanovom, ki je v pogovoru za ukrajinski servis britanske mreže BBC napovedal krepitev ruskega pritiska na fronti. Kot je pojasnil, razmere niso katastrofalne, a bodo po njegovih besedah sredi maja ali zgodaj junija na fronti nastopile težave.

O uspehih na bojiščih v regiji Doneck so ruske sile poročale tudi med vikendom, ko naj bi zasedle območja zahodno od Bahmuta.

Težave za ukrajinske vojake tudi v Očeretinu

 Ukrajinski vojaki naj bi poskušali pobegniti iz naselja Očeretino v Donecku, kjer jih obstreljujejo ruski vojaki, poročajo različni kanali na Telegramu, za Tass pa je to dejal tudi svetovalec vodje Ljudske republike Doneck Igor Kimakovski. Očeretino je vas, ki je strateško pomembna, saj leži na vzpetini, z nadzorom pa se ruski vojski odpira pot v osrčje Donbasa.

"Ena najštevilčnejših brigad ukrajinskih oboroženih formacij se umika iz vasi Očeretino. Preostale sile poskušajo zapustiti naselje, a je tudi zanje ostalo le malo poti ven za umik iz kraja," je opozoril. 

Kanal na Telegramu je poročal tudi, da so ruske sile likvidirale skupino borcev iz Ruskega prostovoljskega korpusa, ki se bori na ukrajinski strani. 

Uničen televizijski stolp v Harkovu

Zrušil se je zgornji del okoli 240 metrov visokega televizijskega stolpa iz elektronskih okvirjev in se prelomil na polovici. Poškodovan je bil sicer že v začetku ruske invazije na Ukrajino marca 2022.

Harkov, v katerem je pred vojno živelo več kot 1,4 milijona ljudi in ki leži blizu meje z Rusijo, je v zadnjih tednih vse pogosteje tarča ruskih napadov. Cilj je bila zlasti energetska infrastruktura, zaradi česar je konec marca prišlo do prekinitev dobave električne energije.

Ukrajina bo dobila pomoč, v Moskvi jezni

Ukrajinska vojska se zadnjih nekaj mesecev spričo manjših dobav orožja zahodnih zaveznic sooča s pomanjkanjem streliva. Ruske sile v takšnih razmerah vzdržujejo tudi napade na ukrajinsko infrastrukturo po celotnem ozemlju države. Vendar ne več za dolgo. Minulo soboto je v Kijev prispela dobra novica, predstavniški dom ameriškega kongresa je glasoval za paket pomoči za Kijev v višini 61 milijard dolarjev oziroma nekaj manj kot 58 milijard evrov. Paket bo namenjen oboroževanju vojske. In ni presenetljivo, da to v Moskvi vsekakor ni bilo dobro sprejeto. 

Nekdanji predsednik Dmitrij Medvedjev je paket pomoči obsodil in ga označil za krvav denar ter pozval k novi ameriški državljanski vojni, ki bi "končno pripeljala do neslavnega razpada imperija zla 21. stoletja, Združenih držav Amerike".

Poleg tega je predstavniški dom potrdil tudi predlog zakona, ki bo omogočil zaseg in prenos ruskega premoženja, zamrznjenega v ZDA, v Ukrajino. 

Televizijski voditelj Vladimir Solovjev je v svoji pogovorni oddaji na državni televiziji idejo o prenosu ruskega premoženja označil za dejanje finančnega terorizma, piše BBC. "Če bodo to izvedli, potem moramo na ravni državne dume in vlade razglasiti ZDA za finančnega terorista," je dejal. Po njegovem mnenju je zdaj vojna med Rusijo in Natom neizogibna.

Sicer pa po besedah tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova v Rusiji glede tega niso povsem presenečeni. "To smo pričakovali," je zatrdil. Prokremeljski mediji, kot je časopis Izvestija, sicer poročajo, da ameriška pomoč nikakor ne bo spremenila razmer na bojišču, to je potrdil tudi Peskov. "Ruske oborožene sile izboljšujejo svoje položaje v Ukrajini," je opozoril. "Denar, ki se zagotavlja, in orožje, ki bo dobavljeno, ne bo spremenilo dinamike. Ubitih bo še več Ukrajincev."

Ruski uradniki in prokremeljski mediji namreč trdijo, da se ZDA z nadaljnjo podporo Ukrajini vpletajo v vojno, ki jo bodo izgubili. V časopisu Izvestija je bilo danes opaziti vprašanja, kot so: "Ali lahko kdo našteje en sam konflikt, iz katerega so Američani izšli kot nesporni zmagovalci? Vietnam? Irak? Afganistan?"

In kot so nadaljevali: "Včasih je čudno, da Washington nenehno vlečejo v te vojaške eskapade, ki se druga za drugo končajo z neuspehom." Tudi tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova ni skoparila z besedami. "Washington se poglablja v hibridno vojno proti Rusiji. Za ZDA se bo to končalo z glasnim in ponižujočim fiaskom, kot sta se Vietnam in Afganistan."

Sporočilo Moskve je torej jasno, piše BBC: ni razloga za paniko. A vseeno je čutiti kanček zaskrbljenosti, sveženj pomoči namreč lahko bistveno pomaga Ukrajini in škoduje Rusiji. Določeni mediji napovedujejo ukrajinske napade "globoko na rusko ozemlje", najbolj na Krim in krimski most. Slednji namreč povezuje rusko celino s Krimskim polotokom in je bil v preteklosti že večkrat tarča Ukrajine.

Kako obsežen pa je sveženj pomoči in kaj bo vključeval?

Sveženj pomoči bi lahko bil podpisan v nekaj dneh, piše BBC. Kakšno orožje bo torej Ukrajina prejela in bi to lahko vplivalo na zaustavitev ruskega napada? Kar Ukrajina najbolj potrebuje, so sistemi zračne obrambe, rakete srednjega in dolgega dosega ter artilerijski izstrelki. 

Za zaščito mest in kritične infrastrukture, kot so energetski obrati, je bistvenega pomena zračna obramba. Sam ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je nedavno poudaril, da je državo samo letos napadlo skoraj 1200 ruskih raket, več kot 1500 brezpilotnih letal in 8500 vodenih bomb. Ukrajina sicer že ima različne sisteme, ki jim jih dobavlja Zahod, od raket kratkega dosega Stinger do naprednega in izjemno dragega sistema Patriot, a bi potrebovali vsaj še sedem takih sistemov. 

Ruske manevrirne in balistične rakete – vključno s predelanimi raketami zemlja-zrak S-300 in S-400 – ter na stotine brezpilotnih letal Shahed-136 iranske izdelave je zaradi velikega števila izstreljenih izstrelkov težko izničiti, poroča BBC.

Pomembni so tudi artilerijski sistemi (HIMARS), ki so do sedaj bili v Ukrajini, zdaj pa naj bi ameriška vojska dostavila različico taktičnega raketnega sistema (ATACMS). In seveda, nikakor ne gre zanemariti moč havbic, ki jih je treba nenehno hraniti z artilerijskimi izstrelki. 

Kljub temu, da bo do dobave prišlo, bi lahko prevoz opreme – zlasti artilerijske opreme – do frontne črte trajal več dni ali celo tednov.

In navsezadnje, Ukrajina potrebuje še bojna letala F-16. Ukrajinski piloti namreč nadaljujejo usposabljanje za letala F-16, ki zagotavljajo večjo zmogljivost "zrak-zrak" in "zrak-zemlja".  Moskva je bila sicer do teh letal precej kritična in je trdila, da F-16 na bojišču ne bodo prinesle bistvenih sprememb in da jih bodo ruske sile sestrelile.