Rusi v strahu pred novo mobilizacijo bežijo iz države

Rusi, ki se bojijo nove vojaške mobilizacije, zapuščajo državo še pred morebitnimi omejitvami odhodov, poroča organizacija The Ark, ki pomaga ruskim državljanom in nasprotnikom vojne pri selitvi. Kot navajajo, se je število prošenj za nujno pomoč in nasvete glede selitve iz Rusije od začetka poletja povečalo za skoraj osemkrat.

Ta porast sovpada z volitvami v rusko državno dumo, ki so se začele v petek in trajajo do nedelje, poroča Euronews.

Kritiki Kremlja in številne zahodne države obtožujejo Moskvo, da po koncu volitev načrtuje razglasitev novega vpoklica za okrepitev sil za vojno v Ukrajini, s čimer bi se izognili, da bi nepriljubljeni ukrep vplival na volilni izid. Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer govorice o mobilizaciji označil za "popolno neumnost".

Jan Slovitsky, aktivist za človekove pravice in koordinator projekta Ark, pravi, da trenutni val poganjajo izkušnje iz leta 2022. "Od sredine julija v Rusiji narašča val panike, povezan s tveganjem mobilizacije, pomanjkanjem goriva in težavami z dostopom do interneta," je povedal Slovitsky, ki se sicer nahaja v armenskem Erevanu. "Ljudje odhajajo vnaprej, saj so videli, kaj se je dogajalo med prejšnjimi valovi. Armenija pa se sooča z migracijsko krizo, če že nismo sredi nje," je opozoril.

Po podatkih organizacij, ki pomagajo Rusom pri selitvi v tujino, se je število dnevnih prošenj za pomoč pri selitvi od julija povečalo s približno 70 na 120. Analiza neodvisnih ruskih medijev kaže, da so iskanja pojmov "kako oditi" in "mobilizacija" na spletnih iskalnikih Yandex in Google poleti in v prvih desetih dneh septembra dosegla najvišjo raven po začetku leta 2023.

Priprave na morebiten vpoklic so že vidne. Na desetine tisočev ljudi naj bi prejelo obvestila o mobilizaciji, v katerih so navedeni potrebni koraki v primeru vpoklica, uveden pa naj bi bil tudi elektronski register vročitev vpoklicev, v katerem prepoved izstopa iz države začne veljati samodejno ob izdaji obvestila, poroča Euronews. 

Strah pred mobilizacijo se je razširil tudi med pripadnike elite in uslužbence uradov za novačenje; tuji mediji poročajo, da so uradniki začeli odpirati bančne račune v tujini in tja prenašati svoje premoženje. Ljudje, ki zapuščajo državo, se večinoma odpravljajo v države, za katere ne potrebujejo vizuma: v Armenijo, Gruzijo in Kazahstan.

Točen obseg trenutnega vala odhodov ni znan, vendar je verjetno manj intenziven kot množični odhod leta 2022, ko je po neodvisnih ocenah v nekaj tednih po razglasitvi delne mobilizacije Rusijo zapustilo med 600.000 in 700.000 ljudi.

Na volitvah v rusko dumo, ki potekajo od 18. do 20. septembra, sodelujejo le stranke, ki podpirajo vojno Moskve v Ukrajini. Stranki Jabloko, katere program je pozival k takojšnji prekinitvi ognja in mirovnim pogajanjem, je vrhovno sodišče avgusta prepovedalo sodelovanje na volitvah.

Ameriški predsednik Donald Trump je medtem v petek podpisal zakon o novih sankcijah proti Rusiji, za katerega si je pred smrtjo zelo prizadeval republikanski senator iz Južne Karoline Lindsey Graham.

Zakon predsedniku omogoča, da uvede 100-odstotne carine na blago iz petih največjih kupcev ruske nafte in zemeljskega plina, med njimi sta Kitajska in Indija.

Uvaja tudi sankcije proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, članom njegove vlade, ruskim oligarhom ter bankam in drugim finančnim ustanovam. Zakon hkrati podaljšuje sankcije proti iranskemu energetskemu in obrambnemu sektorju.

Predstavniški dom je zakon ta teden potrdil z 262 glasovi proti 159, senat pa ga je sprejel že avgusta. Del demokratov je sicer izrazil pomisleke, da zakon predsedniku daje preširoka pooblastila na področju carinske politike.

Trump je zakon podpisal dan po tistem, ko so ga kritiki po novici, da namerava iz Evrope umakniti 25.000 ameriških vojakov, obtožili, da dela za Putina. Zakon je podpisal tudi kmalu po novici, da je poroko njegovega starejšega sina Donalda Trumpa mlajšega na Bahamih plačal ruski oligarh, povezan s Putinom, Umar Kremlev.