Osnutek resolucije je prejel 11 glasov za, dva proti, dve državi pa sta se vzdržali, poroča AFP.
Zaradi pripomb nekaterih stalnih članic VS ZN je bila po več tednih pogajanj končna različica osnutka resolucije precej razvodenela. Omejeno je bilo predvsem besedilo, povezano z uporabo sile, saj so nekatere države zahtevale, da resolucija izrecno poudari obrambni značaj morebitnega posredovanja.
Zadnja različica osnutka tako države zgolj spodbuja, naj "usklajujejo prizadevanja obrambne narave, ki so sorazmerna z okoliščinami", da bi prispevale k zagotavljanju varne plovbe skozi ožino, navaja BBC.
Končno besedilo je dodatno opustilo vsakršno sklicevanje na pooblastilo Varnostnega sveta za ukrepanje ter omejilo delovanje izključno na Hormuško ožino, medtem ko so prejšnji osnutki vključevali tudi sosednje vode, poroča Euronews.
Besedilo resolucije je med drugim zahtevalo, da Iran nemudoma preneha z napadi na trgovske in komercialne ladje ter z oviranjem svobode plovbe skozi Hormuško ožino, pa tudi z napadi na civilno infrastrukturo.
Hormuška ožina je pomembna svetovna pot za prevoz nafte in plina ter gnojil iz Perzijskega zaliva. Zaradi skoraj popolnega zaprtja ožine so cene energentov ter drugih dobrin in storitev od 28. februarja, ko sta ZDA in Izrael napadla Iran, po vsem svetu močno poskočile.
Rusija in Kitajska sta veto vložili le nekaj ur pred iztekom ultimatuma Donalda Trumpa iranskim oblastem. Če Teheran zahtev ne bi upošteval, je Trump zagrozil z napadi na energetsko infrastrukturo in prometne povezave.
Ruski veleposlanik pri ZN Vasilij Nebenzja in kitajski veleposlanik Fu Cong sta za zaostrovanje konflikta neposredno obtožila ZDA in Izrael ter poudarila, da je najnujnejša prednostna naloga takojšnja ustavitev vojaških operacij.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.