Rusija in Kitajska sta namreč zadnje dni dvakrat izrekli veto na resolucijo Združenih narodov, ki govori o dostavljanju humanitarne pomoči v Sirijo. Josep Borrell, visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, je njuno početje označil za nekonstruktivno in dodal, da "je vse skupaj še toliko bolj obžalovanja vredno, ker se dogaja v kontekstu pandemije covida-19". Po petih poskusih je bila nato resolucija izglasovana - brez podpore Rusije in Kitajske.
Resolucija še naprej dovoljuje uporabo turškega prehoda za dostavo humanitarne pomoči v severovzhodno Sirijo. Nekaj časa sta sicer delovala dva prehoda, omejevanje dostopa pa že tako pomeni, da bodo ljudje na območju še težje prišli do življenjsko pomembnih zalog. EU obljublja, da bo kljub vse težjim okoliščinam še naprej pomagala območju.
Obnašanje obeh držav sicer ni presenetilo nikogar. Rusija je močna zaveznica sirskega voditelja Bašarja al Asada, z vojaško intervencijo je tudi pomembno pomagala k temu, da se je obdržal na oblasti. Rusiji se vpliv v Siriji izplača zaradi širšega geopolitičnega vpliva, ki ga prinaša, podobno kot Kitajski, ki je tam postala velik investitor. Z vlaganji v sirska pristanišča računajo ne le na povečanje vpliva v regiji, ampak želijo vzpostaviti nova vozlišča, ki naj bi bila ključna za novo trgovinsko pot do Evrope.
S tem, da humanitarno pomoč spreminjata v orožje, očitno nima težav prav nobena od teh držav. Obe v prvi vrsti zanima, da Asad ostane na oblasti, zato želita preprečiti, da pomoč pride do območij, kjer se nahajajo uporniki proti njegovemu režimu.
Končna resolucija je zato kompromis. Do ogroženih območij - namesto ceste - pušča odprto špranjo za dostop pomoči. Večina držav se je namreč na koncu strinjala - malo pomoči je bolje kot nič. Nemški zunanji minister Heiko Maas je bil po koncu dogajanja vidno olajšan. Za razliko od nemškega veleposlanika pri ZN Christopha Heusgena, ki je po poročanju Welta besno pribil: "Kako morejo ljudje, ki dajejo navodila, da 500.000 otrok ostane brez pomoči, naslednji dan mirno gledati športno tekmo."
Glasovanje je sicer zaključilo sago o dostavi pomoči na območja, ki jih ne kontrolira Damask, in se je vlekla vse od leta 2016. Že januarja sta bila zaprta iraški in jordanski prehod, od dveh turških torej ostaja le še en prehod, ki bo omogočal dovoz pomoči vse do province Idlib. To kontrolira islamistična milica Hajat Tahrir al Šam, povezana s teroristično skupino Al Kaida.
Vseeno bo morala mednarodna skupnost najti način, da tudi skozi špranjo oskrbi milijone ljudi, ki tam živijo v nemogočih razmerah. Logistično bo projekt izjemno zahteven, a če bo spodletel, ni treba ravno veliko ugibati o tem, kakšen bo rezultat - nov begunski val, pravijo poznavalci.
V Siriji je kriza že tako neznosna, domača valuta je v primerjavi z dolarjem skoraj ničvredna, veliko Sircev si še komaj privošči kruh, pustoši koronavirus, zaradi omejevanja gospodarske aktivnosti pa je eksplodirala brezposelnost.
Na območjih, kot je Idlib, je še toliko slabše. Leta 2019 je sirska vojska, ob podpori Rusije, tam začela veliko ofenzivo. Na tisoče ljudi je pobegnilo, danes živijo v prenaseljenih begunskih taboriščih ob turški meji, kjer so varni pred letalskimi napadi. Organizacija Care International po pisanju Welta ocenjuje, da je tam 60odstotkov prebivalcev beguncev iz nekdanjih postojank upornikov - Alepa, Daare, pa tudi Damaska. Sirske in ruske sile medtem na območju bombardirajo bolnišnice, šole in naselja civilistov.
Ravno uničena zdravstvena infrastruktura v luči epidemije covida-19 še posebej skrbi mednarodno skupnost, saj bi lahko bile posledice zelo hude. V Idlibu že beležijo prve primere covida-19, brez pomoči območju grozi katastrofa. Za higieno je težko skrbeti, redno umivanje rok ne pride v poštev, vode pogosto ni niti za pitje in kuhanje, poleg tega je veliko ljudi že tako bolnih, ogromno pa podhranjenih. "Vse je tako neznosno drago, da lahko sadje in zelenjavo na tržnici samo gledamo," je za Welt v telefonskem pogovoru dejal domačin Mohammed.
Po padcu kalifata, ki si ga je zamislil Isis, kar je območje povsem uničilo, so ljudje v veliki meri odvisni od paketov Združenih narodov, ki pa prihajajo vse počasneje. Ljudje tako razmišljajo o begu. Čez Turčijo v Evropo. Čeprav netita nov begunski val, torej posledic ne bosta nosili Rusija in Kitajska, opozarjajo poznavalci. Jih bo pa, če se to zgodi, Evropa, ki jo je že prvi begunski val postavil na hudo preizkušnjo.
KOMENTARJI (178)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.