Tujina

Rusija kaže svojo moč: v dosegu raket Iskander šest držav članic Nata

Moskva, 14. 09. 2025 09.39 | Posodobljeno pred dvema dnevoma

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Posnetek razkriva, da je Rusija ob avtocesti v kaliningrajski regiji, blizu meje s Poljsko, namestila taktični raketni sistem Iskander – eno ključnih orožij ruske kopenske vojske. S te razdalje bi rakete lahko zadele šest članic Nata: Poljsko, Latvijo, Litvo, Estonijo, Švedsko in Nemčijo.

Dva lanserja sistema Iskander so opazili na avtocesti E28, severno od naselja Kudrjavcevo v kaliningrajski regiji. Gre za strateško prometnico, ki povezuje Berlin z Minskom.

Videoposnetek je na družbenem omrežju X objavil Anton Geraščenko, svetovalec ukrajinskega ministrstva za notranje zadeve, s pripisom, da gre za demonstracijo moči proti Natu.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

V dosegu šest držav članic Nata

Taktični raketni sistem Iskander so začeli uporabljati leta 2000 in velja za enega ključnih orožij ruskih raketnih sil. Izstreljuje lahko tako balistične kot manevrirne rakete in je zasnovan za napade na pomembne cilje globoko na sovražnikovem ozemlju, kot so poveljniška mesta, skladišča, letališča, sistemi zračne obrambe in drugi infrastrukturni objekti.

Nameščen je na mobilni platformi s kolesi, kar mu omogoča hitro spreminjanje položajev in otežuje njegovo zaznavanje. Zaradi sposobnosti manevriranja in uporabe lažnih ciljev se lahko izogne tudi protiraketni obrambi.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Doseg sistema je odvisen od vrste rakete: balistične rakete imajo doseg do 500 kilometrov, medtem ko lahko manevrirni izstrelki po nekaterih ocenah premagajo razdalje tudi več kot 1500 kilometrov, poroča RBC-Ukraine.

Analitiki ugotavljajo, da to pomeni, da lahko Iskanderji iz kaliningrajske regije dosežejo območja Poljske, Litve, Latvije, Estonije, dele Nemčije in južne Švedske.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Razkazovanje mišic ali del vojaških vaj?

Rusko ministrstvo za obrambo namestitve Iskanderjev v Kaliningradu ni uradno potrdilo, vendar nekatera poročila kažejo, da gre za del velikih vojaških vaj Zapad-2025, ki jih Rusija v teh dneh izvaja skupaj z Belorusijo.

V prvi fazi vaje sile simulirajo odbijanje napada na Rusijo in Belorusijo, druga faza pa je namenjena "obnovi ozemeljske celovitosti zvezne države in uničenju sovražnika, vključno s sodelovanjem sil prijateljskih držav".

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da vaje, vključno s tistimi v bližini poljske meje, "niso usmerjene proti nobeni drugi državi".

Vaje so se začele le dva dni po tem, ko je Poljska s podporo zaveznikov Nata sestrelila več ruskih brezpilotnih letal, ki so vstopila v njen zračni prostor. Zahodne države so incident interpretirale kot namerno provokacijo Moskve in preizkus pripravljenosti Nata, Rusija pa je zanikala, da je nameravala napasti cilje na Poljskem.

V soboto zvečer pa je ruski dron iz sosednje Ukrajine vstopil še v romunski zračni prostor. V odgovor je Romunija aktivirala vojaška letala, ki pa ga niso sestrelila. 

Večina Nemcev se boji morebitnega ruskega napada na katero od članic Nata

Da večino Nemcev skrbi morebitni ruski napad na katero od članic zveze Nato, pa kaže danes objavljena anketa, ki jo je za časnik Bild izvedel inštitut Insa. Kot poroča STA, sta v anketi sodelovala 1002 Nemca, glede na rezultate pa se 62 odstotkov vprašanih boji morebitnega ruskega napada na katero od članic severnoatlantskega zavezništva, denimo Poljsko ali Litvo. Strah pred napadom naj bi se med drugim povečal po vdoru ruskih dronov v poljski zračni prostor.

Približno 49 odstotkov vprašanih meni tudi, da bi bilo treba nemudoma ustaviti vse dobave ruske nafte in plina v EU, medtem ko jih 33 odstotkov podpira nadaljevanje dobav. Sedmim odstotkom se to ne zdi pomembno.

Po prepričanju 51 odstotkov vprašanih bi bilo treba zamrznjena ruska sredstva v EU porabiti za podporo Ukrajini, 29 odstotkov jih temu nasprotuje.