Od kar je Moskva februarja 2022 začela obsežno invazijo na Ukrajino, je zavzela velike dele južne in vzhodne Ukrajine, trenutno pa zaseda nekaj več kot 17 odstotkov države, poroča Al Jazeera. Septembra 2022 je ruski predsednik Vladimir Putin napovedal še priključitev regij Zaporožje, Herson, Lugansk in Doneck, kar sicer Kijev in večina mednarodne skupnosti strogo zavračajo.
"Številni ljudje, ki živijo pod okupacijo, trpijo ustrahovanje in represijo, soočajo se namreč z nenehno grožnjo nasilja, pridržanja in kaznovanja," je zapisano v poročilu ZN. Potrdili so 26 usmrtitev civilistov, vključno z dvema otrokoma ter umor 30 civilistov med pridržanjem. Večina usmrtitev naj bi bila izvedenih med marcem in majem 2022.
Za usmrtitve, zlorabe in nasilje nihče ni odgovarjal, ZN pa še opozarjajo, da si Rusija aktivno prizadeva zatreti ukrajinsko identiteto, saj na teh zasedenih območjih "vsiljuje svoj jezik, državljanstvo, zakone, sodni sistem in učne načrte". Slednjega so namreč spremenili tako, da zdaj zagovarja invazijo oziroma jo upravičuje, dostop do ukrajinskih medijev in telefonskih omrežij pa je bil blokiran.
"Dejanja Ruske federacije so porušila skupnost in povzročila osamljenost posameznikov, kar ima globoke in dolgotrajne posledice za celotno ukrajinsko družbo," je opozoril visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk.
To pa še ni vse, Ukrajina Moskvo obtožuje tudi obsežnih vojnih zločinov v zasedenih regijah, Mednarodno sodišče pa je izdalo nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi prisilne deportacije ukrajinskih otrok v Rusijo.
Skozi vse obtožbe Kremelj sicer jasno drži svojo retoriko. Zločinov zoper civiliste niso storili.
Poročilo ZN prav tako ruske sile obtožuje, da v centrih za pridržanje mučijo ljudi, navajajo pa tudi, da so prejeli "verodostojna in zanesljiva poročila o ravnanju s 171 civilisti in ugotovili, da je bilo kar 90 odstotkov civilistov mučenih". Vojake, policijo in zaporniške oblasti obtožujejo, da posegajo k skrajnim ukrepom, vključno z brcanjem in elektrošoki, ter da so približno 48 civilnih pripornikov, vključno z otrokom, izpostavili spolnemu nasilju.
Dokumentiranih je 16 primerov spolnega nasilja ruskih oboroženih sil nad civilisti zunaj pripora, skoraj vsi so bili storjeni nad ženskami.
Samovoljni pripori in prisilna izginotja prav tako niso nič nenavadnega. Do decembra 2023 je bilo dokumentiranih 687 primerov samovoljnega pridržanja, od tega 587 moških, 92 žensk, sedem dečkov in ena deklica.
Lokalni prebivalci so se večkrat znašli pod pritiskom, da si pridobijo ruske potne liste, ki so bili povezani z dostopom do socialnih ugodnosti in zdravstvenim varstvom. Če potnega lista niso pridobili, so torej imeli težave na skoraj vseh področjih, ki jih potrebujejo za normalno življenje.
Z ustrahovanjem in nasiljem pa so bili javni uslužbenci prisiljeni v delo in v sodelovanje.
Poročilo ZN sicer ne kritizira le ruskih ukrepov, temveč tudi ukrajinske. Kijev je namreč izdal zakon o kaznovanju sodelovanja z okupacijskimi silami. Označili so ga za "nejasnega in nenatančnega".
"Ukrajinski zakon predstavlja tveganje, da bo kriminaliziral ravnanje, h kateremu lahko okupacijska sila prisili posameznike. Vendar je sodelovanje nujno potrebno in koristno za normalno življenje prebivalstva na zasedenem ozemlju," so zapisali.
