Rusija ostaja največja grožnja, nevarnost terorizma narašča

"Ponovno smo vstopili v novo obdobje nacionalne varnosti, ki zahteva drugačen odziv," je v svojem letnem poročilu o varnostnih grožnjah opozoril direktor britanske obveščevalne službe MI5 Ken McCallum.

V govoru na sedežu službe v Londonu je poudaril, da se je narava nevarnosti v zadnjih letih bistveno spremenila. Če je teroristični napad 11. septembra 2001 korenito preoblikoval delovanje obveščevalnih služb, se po njegovih besedah danes dogaja primerljivo velika sprememba.

Grožnje niso več omejene na tradicionalno vohunjenje, teroristične organizacije ali vojaške spopade.

"Ko slišite izraz nacionalna varnost, ne pomislite samo na Ukrajino, podmorske kable, oborožene drone ali kibernetsko orožje. Pomislite tudi na kraj, kjer živite in delate," je dejal.

Kot primere je navedel motnje v oskrbi z elektriko, kibernetske napade na bolnišnice, ogrožanje verskih skupnosti in manipulativne vsebine na družbenih omrežjih. Po njegovih besedah skušajo nasprotniki Velike Britanije vse pogosteje prizadeti prebivalce, podjetja in lokalne skupnosti ter spodkopati zaupanje v družbene institucije.

McCallum je Rusijo označil za najpomembnejšega državnega nasprotnika Velike Britanije. Po njegovih besedah ruske vojaške in obveščevalne službe stopnjujejo hibridne operacije proti evropskim državam, pri čemer poskušajo ostati pod pragom, ki bi lahko sprožil peti člen Severnoatlantske pogodbe o kolektivni obrambi.

To pomeni uporabo metod, ki ne predstavljajo neposrednega konvencionalnega vojaškega napada, lahko pa povzročijo veliko gospodarsko škodo, motnje v delovanju infrastrukture ali ogrozijo življenja.

Med primeri je navedel kibernetski napad na poljsko energetsko infrastrukturo, poskus uničenja tovornega letala v Nemčiji z brezpilotnim letalnikom, opremljenim z eksplozivom, ter preprečen načrt atentata v Združenih državah Amerike.

V Veliki Britaniji so prejšnji mesec moškega obtožili pripravljanja sabotaže tovarne brezpilotnih letalnikov v Swindonu.

McCallum meni, da je stopnjevanje takšnih dejavnosti povezano tudi z omejenim napredovanjem ruske vojske v Ukrajini.

Po njegovih besedah je Rusija po začetku obsežne invazije izgubila velik del svoje tradicionalne obveščevalne mreže v tujini. Izgnanih je bilo skoraj tisoč ruskih predstavnikov, zaradi česar se Moskva vse pogosteje zanaša na kriminalne skupine in posameznike, ki jih najema za izvajanje operacij.

"To niso dejanja velike sile, ki bi imela strateško premoč," je ocenil.

Obseg groženj, povezanih s tujimi državami, se je po navedbah direktorja MI5 v zadnjem desetletju početveril. Britanska obveščevalna služba danes za njihovo preprečevanje namenja več sredstev kot v času hladne vojne. Samo v zadnjih treh letih so na podlagi britanske zakonodaje o nacionalni varnosti izvedli več deset aretacij. Preiskave in kazenski postopki so bili povezani z dejavnostmi Rusije, Irana in Kitajske. McCallum je opozoril tudi na nevarnost sodelovanja posameznikov s tujimi obveščevalnimi službami v zameno za denar.

Takšne operacije so lahko razmeroma poceni, izvajalci pa pogosto niso profesionalni obveščevalci, temveč kriminalci ali prostovoljci, ki jih tuje države izkoristijo za izvajanje nalog.

Posebno pozornost je McCallum namenil Iranu, ki ga britanske oblasti že več let obtožujejo organiziranja nasilnih operacij na britanskih tleh. Po njegovih besedah iranske oblasti uporabljajo kriminalne posrednike za zastraševanje političnih nasprotnikov, iranskih medijskih organizacij in napade na izraelske ter judovske cilje.V zadnjih dvanajstih mesecih so britanske oblasti v operacijah, povezanih z Iranom, izvedle več kot 50 aretacij.

Pred kratkim sta bila dva iranska državljana obtožena terorističnih kaznivih dejanj zaradi domnevnega načrtovanja napada na judovsko skupnost v Manchestru. Spomladi so Veliko Britanijo in nekatere druge evropske države pretresli požigi in sabotaže, usmerjeni proti judovskim skupnostim, sinagogam, podjetjem in celo reševalnim vozilom. Po navedbah MI5 so za skupino stali pripadniki iranske revolucionarne garde.

McCallum je opozoril, da se iranske ambicije širijo tudi na zahtevnejše cilje, med drugim vojaške objekte. Zaradi tekočih preiskav podrobnosti ni razkril.

Britanska obveščevalna služba opozarja tudi na kitajske vohunske dejavnosti.

McCallum je dejal, da različni deli kitajskega državnega aparata poskušajo pridobivati občutljive informacije, izvajati pritiske na posameznike in vplivati na demokratične procese.

Maja sta bila v Veliki Britaniji obsojena dva moška zaradi poskusa vzpostavitve nezakonitega vzporednega policijskega delovanja, s katerim sta želela ustrahovati kitajskega državljana, živečega v državi.

Pred dvema tednoma je MI5 britanske univerze opozorila tudi na raziskovalni inštitut, ki se predstavlja kot običajna znanstvena ustanova, vendar naj bi ga kitajske obveščevalne službe uporabljale za financiranje raziskav na področju umetne inteligence in kibernetske varnosti.

Po ugotovitvah britanskih oblasti naj bi bili nekateri projekti namenjeni izboljšanju kitajskih vohunskih zmogljivosti.

MI5 je že pred tem opozorila na uporabo lažnih podjetij, izmišljenih profilov kadrovskih svetovalcev in profesionalnih družbenih omrežij za pridobivanje stikov z zaposlenimi v državnih ustanovah in vojski.

McCallum je ob tem poudaril, da sodelovanja s kitajskimi raziskovalnimi organizacijami ni treba povsem prekiniti, vendar morajo biti britanske ustanove pozorne na varnostna tveganja.

Poleg groženj tujih držav se povečuje tudi nevarnost terorizma. Britanski Skupni center za analizo terorizma (JTAC) je prvič po skoraj petih letih stopnjo teroristične ogroženosti zvišal na severe, kar pomeni, da je teroristični napad zelo verjeten. Po navedbah McCalluma k temu prispevajo različne oblike ekstremizma, od islamističnega do skrajno desnega in skrajno levega terorizma.

Al Kaida in Islamska država kljub oslabitvi vodstvenih struktur še vedno spodbujata in usmerjata napade.

Februarja so bili trije islamistični skrajneži obsojeni zaradi načrtovanja napada z avtomatskim orožjem na judovsko skupnost v Manchestru.

Toda po besedah direktorja MI5 je k zadnjemu povečanju teroristične ogroženosti pomembno prispevala predvsem rast skrajno desnega terorizma. V zadnjem letu so zaznali več primerov, ko so se skrajna protimigrantska in protimuslimanska prepričanja razvila v konkretne načrte za nasilne napade. Med tarčami so bile mošeje in ustanove, povezane z migracijami ter azilnimi postopki.

Posebej skrb vzbujajoča je vse nižja starost nekaterih radikaliziranih posameznikov. McCallum je razkril, da je MI5 pred nekaj meseci preiskovala komaj 13-letnega skrajno desnega ekstremista.Informacije, pridobljene med preiskavo, so eni od partnerskih držav omogočile preprečitev smrtonosnega napada.

V drugem primeru je bil 16-letnik iz škotskega Inverclyda obsojen na deset let zapora zaradi neuspelega poskusa napada na lokalni islamski center.

Po navedbah McCalluma ima pri radikalizaciji mladih pomembno vlogo internet, predvsem spletne skupnosti, ekstremistične vsebine in algoritmi, ki uporabnikom ponujajo vse bolj radikalna sporočila.

Opozoril je, da obveščevalne službe kljub uspešno preprečenim napadom ne morejo pravočasno zaznati vseh groženj.

V letnem poročilu je McCallum posebej izpostavil tudi tveganja, povezana z umetno inteligenco. Ta po njegovih besedah že spreminja kibernetske napade in obrambo pred njimi, omogoča izdelavo propagandnih vsebin, prilagojenih posameznikom, ter odpira nove možnosti za načrtovanje nasilnih dejanj.

MI5 je že zaznala primere, ko so teroristi poskušali umetno inteligenco uporabiti za izboljšanje metod opazovanja tarč in načrtovanja napadov.

Dodaten izziv predstavljajo brezpilotni letalniki, ki uporabljajo umetno inteligenco.

Opozorilje  še na nevarnost, ki se po njegovih besedah doslej še ni uresničila, vendar bi lahko imela posebej resne posledice: uporabo umetne inteligence pri razvoju biološkega orožja. Zaradi teh tveganj je MI5 letos ustanovila nov Center za ocenjevanje groženj umetne inteligence (AITAC). V njem sodelujejo strokovnjaki različnih britanskih varnostnih in raziskovalnih ustanov, njegova naloga pa je analizirati dejanske nevarnosti in jih ločevati od pretiranih ali neutemeljenih napovedi.