Rutte v Kijevu: Ruski napadi ne kažejo resnosti glede miru

Šlo naj bi za največji ruski napad na Ukrajino od začetka leta, v katerem je Rusija po navedbah ukrajinskih zračnih sil uporabila 71 raket in 450 dronov. Ukrajina je prestregla ali uničila 38 raket in 412 brezpilotnikov.

Tarča napada je bil med drugim Kijev, od koder so poročali o več eksplozijah, vodja vojaške uprave v prestolnici Timur Tkačenko pa je na Telegramu zapisal, da so nad mesto poletele balistične rakete.

Izstrelki so zadeli več stanovanjskih poslopij, med drugim je zagorel tudi vrtec. Tkačenko je prebivalce pozval, naj ostanejo v zakloniščih. V prestolnici je bilo ranjenih najmanj pet ljudi.

Prebivalci več kot 1000 stavb so se zjutraj ob temperaturah močno pod lediščem zbudili brez ogrevanja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Tarča napada je bil poleg Sumija, Dnipra, Odese in Vinice tudi Harkov na vzhodu države, kamor sta po besedah župana Igorja Terehova prileteli vsaj dve raketi in številni droni. O napadih je poročal tudi guverner Oleg Sinegubov, ki je dodal, da sta bili ranjeni dve osebi.

Zatrdil je, da je bila tarča več ur trajajočih napadov tudi energetska infrastruktura, pri čemer naj bi bil cilj napadalcev, da "povzročijo največjo močno škodo in sredi izjemnega mraza pustijo mesto brez ogrevanja".

Do napadov namreč prihaja v času, ko se Ukrajinci soočajo z nekaterimi najnižjimi temperaturami to zimo. Zgodaj v torek zjutraj po lokalnem času je temperatura v Kijevu znašala –20 stopinj Celzija, v Harkovu pa –25, poroča CNN. Prebivalce je bilo mogoče videti, kako so se zatekli v kijevsko podzemno železnico, zaviti v debele plašče in kape ter stisnjeni pod spalne vreče in odeje.

Po nepotrjenih medijskih poročilih, ki jih povzema nemška tiskovna agencija dpa, sta bili v napadu zadeti dve termoelektrarni.

Oblasti so morale po besedah Sinegubova izklopiti gretje za več kot 800 domov, da bi preprečili škodo na omrežju. Brez gretja je ostalo okoli 100.000 ljudi.

"Izkoriščenje najhladnejših dni zime za teroriziranje ljudi je Rusiji bolj pomembno kot uporaba diplomacije," je na družbenih omrežjih zapisal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in obsodil napad.

Še pred pogovori v Abu Dabiju je Rusija stopnjevala napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo, zaradi česar so se deli države sredi zime soočali s pomanjkanjem električne energije in izpadi.

Rusija je tako očitno obnovila napade na energetsko infrastrukturo, potem ko je na predlog ameriškega predsednika Donalda Trumpa pred dnevi pristala na njihovo začasno prekinitev sredi hude zime v državi. V Kijevu so ponoči namerili do 17 stopinj pod ničlo, v Harkovu pa je bilo še nekaj stopinj hladneje.

Kremelj je navedel, da naj bi prekinitev trajala do nedelje.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek potrdil, da se je število ruskih napadov na energetske objekte zmanjšalo. To je pripisal pritisku ZDA na Moskvo.

Strani bosta sicer v sredo in četrtek v Abu Dabiju nadaljevali pogovore za končanje vojne, ki sta jih ob posredovanju Washingtona začeli pred nekaj več kot tednom dni.

Ukrajina se je z zahodnimi zaveznicami dogovorila, da bosta Evropa in ZDA na vsako vztrajno rusko kršenje morebitnih prihodnjih dogovorov o premirju oziroma prekinitvi ognja odgovorili s koordiniranim vojaškim odgovorom, je danes poročal britanski Financial Times, ki se sklicuje na obveščene vire.

Po poročanju časnika so ukrajinski, evropski in ameriški uradniki o tem predlogu že večkrat govorili na srečanjih decembra lani in januarja letos, vključeval pa naj bi večstopenjski odziv na kakršnekoli ruske kršitve dogovorjenega premirja.

Po navedbah obveščenih virov bi ruska kršitev prekinitve ognja že v 24 urah sprožila odziv, sprva z diplomatskim opozorilom, po potrebi pa tudi z akcijo ukrajinske vojske s ciljem ustavitve kršitev.

Če bi Rusija kršitve nadaljevala, bi v drugi fazi posredovale sile t. i. koalicije voljnih, v kateri so številne članice EU, pa tudi Velika Britanija, Norveška, Islandija in Turčija.

V primeru razširjenega napada pa bi 72 ur po prvi kršitvi premirja sledil koordiniran odgovor evropskih in ameriških sil.

O načrtu so se ukrajinski, evropski in ameriški uradniki po navedbah obveščenih virov pogovarjali decembra v Parizu, svetovalci za nacionalno varnost koalicije voljnih pa 3. januarja v Kijevu. O tem, kako bi bile pripravljene sodelovati ZDA, pa se je ukrajinski predsednik Zelenski decembra lani pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom v Mar-a-Lagu.

Velika Britanija in Francija sta se zavezali, da bosta v Ukrajino napotili vojsko v okviru varnostnih jamstev, ki jih podpirajo ZDA v skladu z mirovnim sporazumom v 20 točkah, katerega cilj je končati skoraj štiri leta trajajočo rusko invazijo.

Po srečanju v Parizu so ključne zaveznice Kijeva povedale, da bi po uveljavitvi prekinitve ognja sile pod evropskim vodstvom Ukrajini zagotavljale varnost v zraku, na morju in na kopnem ob obveščevalni in logistični podpori ZDA.

Za trajnost premirja bo sicer ključnega pomena nadzor nad njegovim uresničevanjem, še navaja časnik, ki dodaja, da so ZDA ponudile visokotehnološke zmogljivosti za nadzor vzdolž 1400 kilometrov dolge frontne črte.

Generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte je danes na obisku v Kijevu, ki je bil le nekaj ur pred tem tarča silovitega ruskega napada, zaradi katerega je brez elektrike znova ostal velik del mesta. Skupaj z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim sta se v središču mesta poklonila padlim vojakom.

Zelenski je na omrežju X objavil posnetek z osrednjega trga v Kijevu, kjer sta z Ruttejem prižgala sveči pred obeležjem v spomin vojakom, ki so padli v vojni z Rusijo.

Rutte je kasneje nastopil v ukrajinskem parlamentu, kjer je dejal, da zadnji ruski napadi ne kažejo, da Moskva misli resno glede miru. "Neposredni pogovori potekajo in to je pomemben napredek. Toda ruski napadi, kot so bili tisti sinoči, ne kažejo resnosti glede miru," je dejal v nagovoru poslancem, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Prvi mož Nata je na obisk v ukrajinsko prestolnico prispel le nekaj ur po silovitem ruskem napadu z raketami in droni, v katerem je bilo v mestu ranjenih vsaj pet ljudi, tarča pa je bila po začasni prekinitvi napadov znova tudi energetska infrastruktura.

Del mesta, kjer so se temperature spustile na približno 20 stopinj pod lediščem, je ostal brez ogrevanja.

Tudi med obiskom Rutteja je bilo v Kijevu po poročanju AFP slišati opozorilo pred morebitnim zračnim napadom. Po poročanju ukrajinskih medijev so ukrajinske zračne sile poročale o "grožnji balistične rakete".

Rutte je sicer pohvalil pogum ukrajinskega ljudstva skoraj štiri leta po začetku ruske invazije in ponovno potrdil podporo zaveznikov Kijevu.

Hkrati je države članice Nata pozval, naj sežejo globoko v svoje zaloge, da bi Ukrajini zagotovile nujno potrebno zračno obrambo, medtem ko ruske sile stopnjujejo napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo.

Rutte je tudi poudaril, da so evropske članice Nata pripravljene zagotoviti trdna varnostna jamstva in napotiti sile v Ukrajino, da bi zagotovile trajnost morebitnega premirja.

Zelenski pa je v luči zadnjih ruskih napadov opozoril, da je Moskva znova zanemarila prizadevanja ameriške strani za končanje vojne v Ukrajini. V objavi na družbenem omrežju X je ob tem še dejal, da je Rusija v današnjih obsežnih napadih uporabila balistične rakete, ob tem pa pozval k čim prejšnji dobavi raketnih sistemov patriot.