Bela hiša po zajetju tankerjev: Lahko tečete, a skriti se ne morete

Ameriška vojska je zjutraj "brez incidentov" zasegla tanker "temne flote", ki je plul brez zastave, je na omrežju X sporočilo južno poveljstvo ameriške vojske (SOUTHCOM).

"Preseženo plovilo M/T Sophia je delovalo v mednarodnih vodah in izvajalo nezakonite dejavnosti v Karibskem morju," je v objavi še pojasnilo poveljstvo in dodalo, da bo ameriška obalna straža ladjo pospremila v ZDA.

Evropsko poveljstvo Združenih držav Amerike je prek omrežja X sporočilo, da sta ameriški ministrstvi za pravosodje in domovinsko varnost v sodelovanju z obrambnim ministrstvom zasegli tanker zaradi kršitev sankcij ZDA. Ladjo so zasegli v severnem Atlantiku na podlagi naloga, ki ga je izdalo ameriško zvezno sodišče.

Zaseg podpira ameriški predsednik Donald Trump, so dodali in pojasnili, da je cilj akcije varnost in stabilnost zahodne poloble.

Spletna stran za spremljanje položaja plovil navaja, da je tanker ob 11.26 (ob 12.26 po našem času) nenadoma spremenil smer in zmanjšal hitrost. Trenutno se tanker nahaja južno od Islandije.

Ameriška obalna straža se je že prejšnji mesec v Karibskem morju skušala vkrcati na tanker, ki naj bi plul proti Venezueli. Straža naj bi imela nalog za zaseg plovila, saj naj bi to kršilo ameriške sankcije, poroča britanski BBC.

A še preden bi se lahko obalna straža vkrcala na plovilo, je to spremenilo smer plovbe. Prav tako se je preimenovalo iz Bella 1 v Marinera in po poročanju medijev gvajansko zastavo, pod katero je plulo, zamenjalo za rusko.

Dva ameriška uradnika sta že v torek za televizijo CBS sporočila, da si želijo ameriške sile vkrcati na tanker in da bi Washington plovilo raje zasegel kot potopil.

Načrt za zaseg naj bi bil podoben decembrski operaciji, v kateri so ameriški marinci, specialne enote in obalna straža zasegli tanker Skipper kmalu po tem, ko je zapustil Venezuelo.

Rusija naj bi prav zaradi informacij, da se ZDA pripravljajo na zaseg, k tankerju napotila mornarico in podmornico za spremstvo do ruskega pristanišča Murmansk, poroča The Wall Street Journal, ki se pri tem sklicuje na ameriškega uradnika. Rusija sicer teh informacij ni potrdila, po poročanju britanskega The Sun so sporočili le, da "z zaskrbljenostjo spremljajo situacijo".

"Trenutno naša ladja pluje v mednarodnih vodah Severnega Atlantika pod zastavo Ruske federacije in v popolni skladnosti z normami mednarodnega pomorskega prava," je še pred zasegom sporočilo rusko zunanje ministrstvo.

Dodalo je, da zaradi razlogov, ki jim niso jasni, ameriške sile in sile Nata ruski ladji namenjajo "povečano in očitno nesorazmerno pozornost".

Gre že za tretji venezuelski naftni tanker, ki bi ga Američani zasegli od septembra.

ZDA tanker Bella 1 – del ruske "senčne flote", skupine ladij, ki nezakonito prevažajo nafto – sumijo kršenja ameriških sankcij in prevažanja iranske nafte.

Predsednik Donald Trump je prejšnji mesec odredil blokado sankcioniranih tankerjev z nafto, ki vstopajo in izstopajo iz Venezuele, kar je Madurova vlada označila za "tatvino".

16 tankerjev – večina od njih supertankerjev, namenjenih na Kitajsko – se je blokadi izmuznilo z uporabo zavajajočih taktik, kot so uporaba lažnih imen ladij, ponarejenih lokacij in izklop sledilnih signalov za delovanje v "temnem načinu". Satelitski posnetki kažejo, da nekateri plujejo proti vzhodu v tesni formaciji. Drugi so popolnoma izginili iz sistemov za sledenje, piše The Sun.

ZDA imajo po sobotni vojaški operaciji v Venezueli in zajetju venezuelskega predsednika Nicolasa Madura "največji možen vpliv" nad venezuelskimi začasnimi oblastmi in bodo narekovale vsako njihovo odločitev, je danes sporočila tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt.

"Še naprej tesno sodelujemo z začasnimi oblastmi, njihove odločitve pa bodo še naprej narekovale ZDA," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala Leavitt.

Po sobotnem zajetju Madura je predsednik ZDA Donald Trump napovedal ameriško upravljanje Venezuele. V praksi se Washington za zdaj zanaša na pomorsko blokado izvoza venezuelske nafte in na grožnjo morebitne nadaljnje uporabe vojaške sile, da bi si zagotovil sodelovanje tamkajšnjih oblasti pod vodstvom začasne predsednice Delcy Rodriguez.

Trump se bo po navedbah Leavitt v petek sestal z ameriškimi naftnimi direktorji, s katerimi bo govoril o načrtih za venezuelski naftni sektor oziroma, kot je dejala tiskovna predstavnica Bele hiše, o ogromni priložnosti, ki se je ponudila ameriškim naftnim družbam.

Ameriški načrt zaenkrat vključuje dogovor, ki ga je v torek predstavil Trump, a ga Caracas ni potrdil, in sicer da Venezuela ZDA preda med 30 in 50 milijonov sodov nafte. Obenem naj bi ameriške naftne družbe vlagale v propadajoče venezuelske objekte.

Minister za energetiko Chris Wright je medtem danes izjavil, da bodo ZDA prodajo venezuelske nafte nadzorovale "nedoločen čas", navaja nemška tiskovna agencija dpa.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio pa je danes dejal, da imajo ZDA glede vojaškega posredovanja v Venezueli in njegovih posledic načrt ter da ne gre zgolj za improvizacijo.

Po njegovih besedah oblasti v Caracasu tudi sodelujejo z ZDA v primeru tankerja, ki so ga ameriške sile danes zasegle v Karibih. "Razumejo, da lahko nafto prevažajo in ustvarjajo prihodke, ne da bi pri tem prišlo do gospodarskega zloma, le če sodelujejo z ZDA," je dejal.