Ruska vlada se pripravlja na še večje izdatke za vojno v Ukrajini. Po novem predlogu proračuna naj bi vojaška poraba leta 2027 dosegla približno 178 milijard evrov, kar je 27 odstotkov več od prejšnjega načrta.
Z vojno povezani izdatki naj bi tako predstavljali približno 35 odstotkov vseh načrtovanih državnih izdatkov. To bi bil največji delež od začetka ruske invazije na Ukrajino, ocenjuje Bloomberg, čeprav primerjava ne vključuje leta 2026, za katero primerljivi podatki še niso na voljo.
Močno povečanje načrtovane porabe kaže, kako stopnjevanje vojne sili Moskvo v dodatne izdatke tako za obrambo lastnega ozemlja kot za nadaljevanje napadov na Ukrajino.
Napadi vse globlje v ozemlje nasprotnika
Ukrajina je v zadnjem obdobju okrepila napade z raketami in brezpilotnimi letalniki globoko na ruskem ozemlju. Med tarčami so rafinerije, logistična vozlišča in skladišča, zaradi česar mora Moskva namenjati več sredstev tudi za drage sisteme zračne obrambe.
Posledice ukrajinskih napadov so vse bolj vidne. Napadi na rusko naftno infrastrukturo so prispevali k težavam pri oskrbi z bencinom, obsežni napadi z droni pa preizkušajo tudi napredne sisteme zračne obrambe, ki ščitijo Moskvo. Večino prihajajočih brezpilotnih letalnikov ruske sile prestrežejo, nekaterim pa kljub temu uspe doseči cilje.
Rusija je na drugi strani okrepila napade na ukrajinska črnomorska pristanišča, energetsko infrastrukturo in mesta, tudi Kijev. Pri tem uporablja tudi drage balistične rakete. Povečevanje intenzivnosti napadov naj bi spremljala tudi večja poraba za proizvodnjo raket in brezpilotnih letalnikov.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je v ponedeljek dejal, da bo moral Kijev plačati za svoja dejanja v zadnjih mesecih.
Povečevanje izdatkov po besedah glavnega ekonomista moskovske banke CentroCredit Jevgenija Suvorova zato ni presenečenje. Kot je ocenil, ne gre zgolj za povračilne napade, ampak tudi za dejstvo, da Rusija za doseganje svojih vojaških ciljev potrebuje več streliva.
Višji primanjkljaj in novi davki
Dodatni vojaški izdatki bodo občutno vplivali na ruske javne finance. Proračunski primanjkljaj za leto 2027 naj bi dosegel 2,2 odstotka BDP, medtem ko je prejšnji načrt predvideval 1,2 odstotka.
Vlada namerava razliko pokrivati tudi z dodatnimi davki za gospodinjstva in podjetja. Finančno ministrstvo je med drugim predlagalo dodaten davek na prihodke, ki jih zaradi visokih svetovnih cen ustvarjajo proizvajalci zlata, nekaterih drugih kovin in gnojil.
Predlagana stopnja naj bi znašala 20 odstotkov za proizvajalce zlata in 30 odstotkov za nekatere druge rudarske družbe in proizvajalce gnojil.
Rusko finančno ministrstvo je prejšnji teden tudi sporočilo, da mora proračun zagotoviti potrebno orožje in vojaško opremo za oborožene sile, izplačila vojakom, podporo njihovim družinam ter modernizacijo podjetij obrambne industrije.
Neto zadolževanje bi lahko prihodnje leto doseglo pet bilijonov rubljev (približno 52 milijard evrov), kar je 26 odstotkov več od pričakovanega ob koncu letošnjega leta. Za pokrivanje primanjkljaja namerava vlada uporabiti tudi 459 milijard rubljev (približno 4,8 milijarde evrov) iz Nacionalnega sklada blaginje.
Proračunski primanjkljaj nastane, ko država v določenem časovnem obdobju porabi več denarja, kot ga zbere s svojimi prihodki, kot so davki in druge dajatve. Da bi pokrila to razliko, se mora država zadolžiti, običajno z izdajo državnih obveznic ali najemanjem posojil. Visok primanjkljaj lahko dolgoročno vodi do večjega javnega dolga, kar lahko vpliva na stabilnost valute, poveča inflacijo ali zahteva zvišanje davkov in zmanjšanje javne porabe v prihodnosti.
Nacionalni sklad blaginje je ruski državni sklad premoženja, ki je bil ustanovljen kot del sistema za stabilizacijo gospodarstva. Njegov prvotni namen je bil zbiranje presežkov prihodkov od prodaje nafte in plina v času visokih cen energentov, da bi se ta sredstva uporabila za pokrivanje primanjkljajev v pokojninskem sistemu ali za podporo gospodarstvu v času kriz. Danes sklad služi kot ključni vir za financiranje državnih izdatkov, ko proračunski prihodki ne zadoščajo za pokritje vseh obveznosti.
BDP ali bruto domači proizvod je eden najpomembnejših kazalnikov gospodarske aktivnosti neke države. Predstavlja skupno tržno vrednost vseh končnih blagov in storitev, ki so bile proizvedene znotraj meja države v določenem obdobju, običajno v enem letu. Uporablja se za merjenje velikosti gospodarstva, primerjavo gospodarske moči med državami ter spremljanje gospodarske rasti ali recesije.
